Janez Pikon: Raztrgane gore ime vzhodno do Tolminskega Kuka je kar pravšnje. Njen ošiljeni vrh precej izstopa iz nekoliko monotonega grebena ob Komni. Na razmeroma izpostavljeno in težje dostopno goro vodijo z možici označene smeri. 
Začnemo z Rjave skale (žičnica Vogel, 1535 m) po označeni poti mimo planine Zadnji Vogel (1413 m). Pozdravimo sirarja Martina in majerico Faniko, ter nadaljujemo v smeri prevala Globoko (1812 m), preko sosednje Poljane (1406 m), kjer se dvignemo zahodno pod vrh Vogla (1922 m), ter se po obnovljeni in označeni stezi, mimo radovednega tropa 24 gamsov, povzpnemo ob opuščenem vojaškem objektu na sedlo Globoko. Raztrgane gore ime vzhodno do Tolminskega Kuka je kar pravšnje. Njen ošiljeni vrh precej izstopa iz nekoliko monotonega grebena ob Komni. Na razmeroma izpostavljeno in težje dostopno goro vodijo z možici označene smeri.
Na grebenu Vrha Planje, tudi Snežnega vrha (1863 m) močneje zapiha južni veter, kjer se za položnim grebenskim travnikom, bogatim z alpskim cvetjem (številne planike), spopademo z najbolj izpostavljenim in ozkim grebenom na višini okrog (1900 m), nato sledijo travnati Rušnati vrh (1915 m) z nižjim predvrhom in Mejo (1996 m) s krajšim odmorom in nadaljevanje preko travnatih strmali, ki se zopet zožijo v oster greben na višini (1923 m), kjer z grebena zopet dosežemo travnato uhojeno stezico, ta nas vodi po travnati blazini z nekaj vmesnega skrotja in vzponom na vrh Mejo (1996 m), z nadaljevanjem v smeri prvega vzhodnega dvatisočaka, Vrh nad Škrbino (2054 m).
Močan veter nas spremlja zahodno po zavarovani plezalni poti do sedla Škrbina (1910 m), odkoder smo odločeni povzpeti se še na vrhove zahodno do Podrte gore (2061 m). Nova zgodba, preko nižjega Vrh Krnic (1952 m), dosežemo kar ošiljeni in izpostavljeni Vrh konte (2014 m), kjer nam možic »drži smer,« se nam ne zdi preveč naporna, zakadimo se v travnato strmino in naprej po razritem grebenu na predvrh in višji glavni vrh s spustom po zahodnem grebenu in nižje v razpadajoči rdeči graben po ozkih »stopničkah,« posutih z drobirjem do glavnega cilja, Podrto goro (2061 m).
Pri možicu se po skrotastem travniku počasi vzpenjamo pod steno. Ugibamo za prehodom in malo po svoje splezamo zadnje metre na vrh, veselje, nič nas ni motilo, tako močan veter, kot megla, ki nam vedno bolj razkriva lepše razglede. Spuščamo se počasi in spet iščemo lažje stopničaste prehode. Vrnemo se zopet na stezo, južno pod greben do sedla Škrbina, odkoder se severno nad Snežno konto in planino Za Migovcem najprej spustimo, zatem pa zopet dvignemo na Konjsko sedlo in nadaljujemo preko planine Kal do planine Zadnji Vogel in Rjave skale v dolino, cilj je pot.
Janez Pikon