Janez Pikon: Gozdne stezice ob poraščenem vrhu Tisovec, zaznamujejo in vodijo mimo gozdnega vršiča Na vrhu, vzhodno ob planini Krstenica in ob strugi potoka Snedčica na Ravno brdo (Pri češnji) in južno v Dolino Voje.
Za doživljanje lepote in vznemirljivosti narave pogosto ni potrebno prav daleč. Pri nas jih imamo v izobilju, tako rekoč pred hišnim pragom. Čeravno tovrstnega bogastva velikokrat žal ne znamo ceniti, ali pa nam za njegovo odkrivanje preprosto primanjkuje časa, želje, tudi volje. Naj bodo naši izgovori takšni ali drugačni, značilna, razkošno zelena in pestro razgibana domača pokrajina nas vedno znova in vztrajno vabi v zavetje nižjih travnikov, zelenih gozdov, visokih gora in planin, do neskončnih brezpotij v bližino pomirjajočih bistrih se potokov, ki se strmo spuščajo v dolino.
Oaze svežega zraka, kjer radi iščemo zdravja in duševnega miru tukaj vodijo številne poti, le podati se je treba nanje. Odkrivati jih je lahko s še prav posebnim užitkom in kadar je na enem mestu najti tolikšno raznolikost naravnih bogastev, kot jih je denimo mogoče izkusiti.
S planine Blato (1147 m) se povzpnemo na razgledno planino Krstenica (1655 m), ter po označeni stezi »skoz Vrh« in gozdnem griču Na vrhu, spustimo v Dolino Voje (692 m).
Spuščamo se po vzhodnem, gozdnem grebenu in severno mimo vršiča Na vrhu (1427 m), po označeni stezi z nazivom »skoz Vrh,« mimo gozdnega predela V kapeh in Jakovega rovta (1340 m) in planine Zgornja Grintovca (1250 m), kjer nadaljujemo nad izvirom bistre Snedčice (775 m) po grebenu Ravnega brda (700 m) od spomenika » Pri češnji (610 m), ter ob koritih Mostnice (590 m) mimo Hudičevega mosta (550 m) do Vorenčkovce (540 m) nad Staro Fužino (551 m).
Janez Pikon