Večer v nedeljo, Potepanja: Z Bohinjem po jezeru
Večer: Naše največje stalno naravno jezero si je mogoče ogledati s turistične ladje. Kadar je vode preveč in je zmaj iz legende ne more več požirati, jo v slapu bruhne na plan
Bohinjsko jezero je naše največje stalno naravno jezero. Dolgo je 4,2 kilometra, široko malo več kot kilometer in globoko 45 metrov. V njegovih globinah živi in dela družbo povodnemu možu Jezerniku 65 vrst alg, 8 vrst mehkužcev in 5 vrst rib: jezerska postrv, menek, klen, pisanec in jezerska zlatovščica.
Mogočni Bohinjski ledenik seveda ni sam izdolbel široke in tudi precej globoke koritaste doline, ampak je predvsem zgladil in zbrusil površje, ki je nastalo zaradi tektonskega delovanja. Vsekakor je ledenik kriv za ojezeritev dna, saj je jezero nastalo ob umiku ledenika za čelnimi morenskimi nasipi. Glavni pritok je Savica, ki izvira v slapu pod steno Komarče in se pri Ukancu izliva v jezero. V južnem pobočju Pršivca, 1761 metrov, je izvirna jama Govic. V času močnih nalivov se kraška notranjost Govica zapolni z vodo, ki v mogočnem in bobnečem slapu odteka v hudourniško strugo, ki se konča v jezeru. Vendar je Govic mogoče videti samo nekaj ur, zato je opazovanje kraškega izvira dragoceno darilo! Najlepše si ga boste lahko ogledali z ladje. Po ljudskem izročilu naj bi v jami prebival zmaj, ki golta vodo. Kadar je vode preveč in je ne more več požirati, jo v slapu bruhne na plan. Z ladjo Bohinj se bomo zapeljali na zahodni jezerski breg in se nato sprehodili pod vznožjem Pršivca. Južno obalo zapira cesta, nasprotni breg pa je v svoji spokojnosti namenjen prijetnemu sprehajanju. (Izlet je povzet iz knjige založbe Sidarta)