Janez Pikon: Vršič neizrazito izstopa nad globeljo dolgih in ozkih svetlobnih lis, kamor ne vodi niti ena stezica ali gozdna pot, razen uhojenih stečin v pobočju. 
Skriti in poraščeni gozdni vršič Puc (675 m), blago izstopa sredi pobočja in vzhodno ob potoku Globočnik v zaraščenih Bistrških rovtih. Njegov severozahodni greben se blago spušča in dviguje ter le nekako označi vršne in močno poraščeno teme. Dostop nanj je možen s predhodnim spuščanjem v temno globel, ki jo deli krajše melišče, saj nenehno krušenje hitro povzroča spreminjanje pobočja, predvsem na vzhodnem robu skrivnostnega vršiča. Posebnosti v gozdu in vršiču še bolj izstopajo, zaradi sončnih žarkov, ki obsijejo teman gozd in hitro spreminjajo obliko ter pripravijo še bolj poseben pogled. Prevladujejo temne oblike, ki jih še dodatno oblikuje močna svetloba, ki skoraj nasilno vstopa v globel, kamor ne vodi niti ena stezica ali gozdna pot. Vse poti vodijo bolj vzhodno ob predelu Kozji hrbet, čeprav domačini vedno radi povedo, da gredo na Bistrico ali iz Bistrice, mem Puca.
Obrobni travniki ne dajejo vtisa o kakšnem gozdnem vrhu za prvim drevjem na robu travnika. Značilnost zadnjih desetletij je vsekakor med travniškim cvetjem, lepi čeveljc, ki nekako izginja s pobočja. Močno prepredeno pobočje okrog gozdnega vrha, krasi gozdna ovijalka (snobret), ki jo je opaziti povsod, kot bi ji ugajalo na temnem predelu ob potoku Globočnik. Močno ovita okrog velikih debel se vije visoko v smeri svetlobe, hranilne snovi v gozdnih tleh pa ji dovoljujejo hitro rast.
Posebnost v temnem gozdu so vsekakor lesne gobe, ki so se prirasle ob debla in se močno razmnožile, kot bi jim ugajalo na gozdnem predelu ob potoku z dodatno obsijanimi ozkimi pasovi svetlobe, ki zaradi gostote drevja ni tako izdatna, kot običajno. Popačenost velikih debel z vencem, ki ga označijo, kot drevesni rak, je tudi opaziti in močno spreminja in oblikuje podobo v prostoru.
Janez Pikon