Janez Pikon: Kamniti zob zasidran med plošči, lepo povezuje proti jugu rahlo vpeti ploščati vrh kamnitega slemena in nenavadno obliko, med planino Lopučnica in Velikimi vrati, dokazuje posebno ime in ga je nemogoče zgrešiti.
Značilno obliko vršiča Skodlica (1911 m, na zemljevidih pogosto uporabljeno ime Skodelica, tudi pri dr. Henrik Tumi) nad planino Lopučnica (1558 m), prvič opazimo pred strmim vzpenjanjem zahodno v poraščeno pobočje gore. Na slemenu in z vseh strani zaobljena gora daje vtis manjšega nogometnega igrišča, rahlo dvignjenega proti jugu, ter po sredini razdeljenega z širšo razpoko, ki deli povsem gladki plošči. Velik kamniti zob v razpoki (kot snežni lovilec na strehi) poskrbi za posebnost, ki še dodatno zaznamuje ta redko obiskani vršič Zgornje Komne. Kamniti zob zasidran med plošči, lepo povezuje proti jugu rahlo vpeti ploščati vrh kamnitega slemena in nenavadno obliko, med planino Lopučnica in Velikimi vrati, dokazuje posebno ime in ga je nemogoče zgrešiti.
Značilna oblika ploščatega kraškega sveta se hitro spreminja. Višje pred sedlom Velika vrata je pobočje povsod posejano z ostro izbrušenimi ploščami in velikimi gladko oblikovanimi bloki, ki sestavljajo okolico in vrh Skodlice severno nad stezo.
Dostop na samotno in nenavadno oblikovano goro ni težak. Številni prehodi med ruševjem in gladko oblikovanimi ploščami dopuščajo hitro napredovanje do vršne plošče, ki z zahodne strani že od daleč s svojo nenavadno obliko spominja na kamnito kačo velikanko.
Na slemenu in z vseh strani zaobljena gora daje vtis manjšega nogometnega igrišča, rahlo dvignjenega proti jugu, ter po sredini razdeljenega z širšo razpoko, ki deli povsem gladki plošči. Velik kamniti zob v razpoki (kot snežni lovilec na strehi) poskrbi za posebnost, ki še dodatno zaznamuje ta redko obiskani vršič Zgornje Komne.
Skodlica ali Skodelica, domačini so (smo) bolj za prvo trditev, izraz Skodelica zveni drugače, ponujene pijače iz lončkov, šalc in piskrcov, odžeja in sliši se bolj po domače.
Janez Pikon