Janez Pikon: Široki greben z gozdnim vrhom na skrajnem jugozahodu Pokljuke. Travnata preval Blatca ločuje vrh od gore, ki proti vzhodu z značilno trikotno steno navpično prepada v Zgornjo Bohinjsko dolino s ponujenim razgledom vzhodno po dolini.
Studor (1002 m) je mogočna in izpostavljena gora severovzhodno ob Bohinjskem jezeru. Pogled nanjo iz Zgornje Bohinjske doline je veličasten in spoštovan, njegova mogočnost temelji po izpostavljenem vzhodnem ostenju, katere preteklost je zaznamoval močan potres, ter spremenil podobo gore in vasi pod njo. Razgled po Spodnji Bohinjski dolini še polepšajo meglice nad Gostim lesom in Ribčevim Lazom s pogledom na Spodnje Bohinjske gore v ozadju. Vzhodno po grebenu se poraščenost in blaga razgibanost terena strmo zaključi ob najvišji točki, ki označuje vrh Studor-ja z rumeno plastično cevjo (1002 m).
Od Hudičevega mostu na Blatca (839 m) vodi označena in uhojena steza, katere nadaljevanje sledi po gozdni in neoznačeni poti do razglednega travnatega slemena na zahodnem robu gore.
Severno pobočje je označeno le v pomoč jadralnim padalcem, kajti Studor je priljubljena točka za to zvrst športa, čeprav je vzletna točka s sosednjega, lažje dostopnega Vogarja bolj priljubljena.
Nad previsno steno travnatega slemena korak obstane vzhodno nad Bohinjsko dolino. Davno v preteklosti se je z vzhodnega grebena ob močnem potresu zrušilo vzhodno pobočje gore in spremenilo podobo gore, kot čas spreminja podobo pobočja, severno in vzhodno ob potočku Vrčica in vse težje prehodni kolovoz, ki je v preteklosti služil za povezavo med travnikom Blatca in vasjo Studor.
Janez Pikon