Poslabšanje vremena prinaša povečan obseg zanimivih dogodkov, ki jim (zaenkrat še) sledimo - Kot striptiz, ki ne gre do konca
Svojstven fenomen nekoč alpinističnega zatočišča, ki je kot prestavljena zvezda zasijal v nekoristnem svetu, je ostal povsem nepojasnjeno planinsko obljudeno svetišče. Sosednji bivak, ki je prvotno prav tako nastal v nekem povsem drugem obdobju, ko so alpinisti še tekmovali med seboj na zelo širokem področju in niso le plezali, ostaja brez prave gneče. Ko so ga pripeljali z velikim vojaškim helikopterjem in postavili, je takoj doživel krst. Dogodek so s pridom izkoristili za reklamo. Pavle ga je zapisal v knjigi. Ko pa so menjavali bivak, postavili precej večjega, je bil »krst« neuspešen. Kljub temu, da je arhitekt v zagovoru osnutka menil, da bo povišan objekt nekak svetilnik, ga planinca, ki sta (za)šla v megli in temi, nista videla niti zaznala. Ženska je pod Mlinarjevim sedlom povsem o(b)nemogla, ležeč pod balvanom je izdihnila. Reklame ni bilo.
Če torej poskušamo ugotoviti, zakaj neki bi mladenič v spodnjem videu sredi noči neuspešno rad prišel v ta izredno popularni (pre)reklamiran bivak, če se nam zdi, da smo pri reklamah nekaj spregledali, se splača kaj prebrat...
V roke se splača prijeti kakšno esejistično delo, v katerem avtor izpostavi svoje stališče do problema - saj so zadeve tako ali tako splošne. Avtor stališče lahko argumentira s primeri, kjer pa ugotovitve v tekstu niso dokončne, saj so podvržene relativnosti spoznanj, sklepov, misli, ...
Dušan Jovanovič (1939 - 2020) takole piše o reklami*: »Za reklamo najbrž ni sporno, da ima posredniško vlogo. V tem smislu ima, s stališča potrošnika, implicitno selektiven pomen. Hvali povsem konkreten izdelek. Ampak reklama - tudi če navidez nekaj poskuša dokazati - v resnici ničesar ne dokaže. Reklamna govorica se specializira na tisti slušno-vidni prostor, ki zeva v protislovju med očitno in latentno vsebino. Reklama ne prepriča, ampak kvečjemu zapelje, njeno učinkovanje je bolj erotično in magično kot znanstveno. Učinkuje med tistim, kar eksplicitno pokaže ali reče, in tistim, kar je dejansko res. Kot striptiz, ki ne gre do konca. Med transparentnim in nepreverljivim. Od tod njena neulovljivost. Reklama si ne more dovoliti, da bi bila njena resničnost ugotovljiva. Obljuba - kot vsebinska vaba reklame - pa ne more biti uspešna, če očitnost in površinskost, na kateri se utemeljuje, ne vsebujeta elementa fascinacije. Tisto, kar izpostavljata tekst in slika, ni razlika v kvaliteti produktov, temveč razlika v marketinških strategijah. ...«
*Čitanka, Dušan Jovanovič - proti toku, Cankarjeva založba 2011
Pa prav prijeten ogled videa, v katerem angleško govoreč Slovenec zaman poskuša priti v to svetovno popularno čudo, ki bo verjetno kmalu romalo v ... Še prej pa ga bo kdo morda spet odprl!