Gorenjski Glas - Andraž Sodja: V Rutah pri Gozdu - Martuljku so v petek odprli Gozdno učno pot Rute, s katero želijo predstaviti rastlinsko bogastvo martuljskega območja in o njem poučiti tudi najmlajše.
Gozd - Martuljek – Pri skalnjaku v Rutah za Gozdom - Martuljkom so minuli petek kljub deževnemu vremenu slavnostno odprli Gozdno učno pot Rute, ki jo je uredilo Planinsko društvo Gozd Martuljk s pomočjo Občine in s strokovnim svetovanjem zavoda Triglavski narodni park. Kot je ob tem povedala predsednica planinskega društva Oti Mertelj, je na gozdni učni poti moč videti posamezne drevesne vrste in grmovnice, ki so značilne za to območje. Rastline so označene s tablicami, na katerih so zapisana tako slovenska kot latinska imena. Posebnost poti je tudi gorsko rastje, ki je predstavljeno v skalnjaku na začetku poti, na križišču proti kopišču. V skalnjaku so tudi informativne table, ki so posvečene zavarovanim rastlinam – orhideji lepi čeveljc, ki ima ravno na tem območju eno od rastišč. Kot je še dodala Mertljeva, je ideja o ureditvi poti zorela kar nekaj časa, sama izvedba pa je zahtevala precej dela. Projekt so pripravili in izvedli člani planinskega društva, financiranje je zagotovila Občina Kranjska Gora, s strokovnimi nasveti jim je pomagal javni zavod Triglavski narodni park.
»Ta pot še ni končana. Vsako leto jo bo treba vzdrževati, nadgrajevati. Načrtujemo tudi pripravo zloženke, ki bo na voljo na začetku poti,« je zaključila Oti Mertelj. Na poti je označenih okoli 30 različnih drevesnih in grmovnih vrst, od štirih informativnih tabel pa sta dve posvečeni mitoma oz. zgodbama o Ledencu in Zlatorogovemu bratu Srebrnokrilcu.
Andraž Sodja
Gozdna učna pot Rute
Zgornjesav'c, št. 11 - 05.12.2014 (PDF)
V začetku novembra so v Planinskem društvu Gozd Martuljk kljub deževnemu vremenu organizirali slavnostno odprtje nove gozdne učne poti Rute. Urejanja poti s skalnjakom so se v okviru Odbora za varstvo gorske narave lotili pred dvema letoma.
S tem so, kot poudarjata Tadeja Zupančič in Oti Mertelj, želeli pokazati, "da nam ni vseeno, kako doživljamo dragocene bisere naše gorske narave in kaj posledično z njimi počnemo, da so lahko obcestni kamni in skale mnogo več kot samo sredstvo za preprečevanje neurejenega parkiranja, kot so bile na primer pred ureditvijo skalnjaka, da je pot lahko mnogo več kot samo sredstvo za čim hitrejše doseganje cilja – kar na primer postaja kolesarjenje v bližini ali drvenje k vrhovom gora". Tako je pod martuljškimi vršaci nastala gozdna učna pot v skupni dolžini dobrega kilometra. Poteka po obstoječi gozdni cesti in deloma po izhojeni stezi ob desnem bregu potoka Martuljek. "Na sprehodu se seznanimo s pestrim rastlinstvom, kjer je posamezno drevo ali grm opremljen s tablico z imenom vrste. Izhodišče poti je skalnjak z gorskim rastlinjem, značilnim za območje Gozda - Martuljka in Srednjega Vrha ter širšega območja Julijskih Alp. Nekatere rastline v skalnjaku so v naravi zavarovane, zato so še posebej označene. S tem želimo opozoriti obiskovalce na skupno odgovornost za ohranitev teh čudes narave. Ob sprehodu spoznamo tudi starodavni pripovedki o Ledencu in Srebrnokrilcu, ki ju želimo ohraniti, saj nas spodbujata k odgovornemu ravnanju z gorsko naravo." Kot pravita, je gozdna učna pot namenjena obiskovalcem vseh starosti, ki želijo spoznati in intenzivneje doživeti ta enkratni kotiček gorske narave. Pot je lahko tudi učilnica na prostem, saj bo prispevala k boljšemu poznavanju drevesnih, grmovnih vrst in prepoznavanju rastlin, ki rastejo v gorski naravi.
"Planinci PD Gozd Martuljk smo zaljubljeni v svoje gore in se zavedamo, da je samo čudovit pogled premalo. Občina Kranjska Gora je energijo te ljubezni občutila in pristopila s finančnimi sredstvi za najnujnejše zadeve, ki jih ni mogoče zagotoviti samo s prostovoljnim delom članov društva. Javni zavod Triglavski narodni park je sodeloval z nasveti pri oblikovanju programa zasaditve in z oblikovanjem napisnih tabel. S sredstvi, ki so bila na razpolago, in s skupnim delom smo ustvarili največ, kar se je do tega trenutka dalo storiti, in po dveh letih potrpljenja se že počasi vidijo sledovi pozitivnih sprememb v prostoru. Med planinci še živi duh skupnosti, duh tovarišije, tudi v usklajevanju ustvarjalnih idej. Še znamo stopiti skupaj in poprijeti za delo v skupno dobro. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Več rezultatov dela se je videlo, več članov društva je postalo aktivnih v odboru za varstvo gorske narave," sta zadovoljni Tadeja Zupančič in Oti Mertelj, ki svoja razmišljanja zaključujeta z mislimi Ruth Podgornik Reš: Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen.