France Malešič: ... – zemljemerec Bosio je bil Andreas in ne Antonio!
V Geodetskem vestniku je v številki 7 na strani 120 objavljen zelo poučen članek geodetskega strokovnjaka Joca Triglava z naslovom 5. julij 1822 – prva geodetska ekipa na vrhu Triglava. V njem avtor obravnava prvo meritev triangulacijske točke na Triglavu.
Navaja različne opise tega dejanja, nesreče in reševanja v novejših planinskih objavah. Najprej je kratek opis iz knjige Spomin in opomin gora, kronike smrtnih nesreč v slovenskih gorah Franceta Malešiča, kjer je omenjen zemljemerec Antonio von Bosio. Nato navaja še nekaj objav, v katerih se ponovi njegovo osebno ime.
Potem pa v zvezi s priimkom geodeta von Bosia opozori na odlični članek v Geodetskem vestniku o prvi sistematski triangulaciji na našem ozemlju, ki ga je pred desetletjem po podrobni preučitvi originalov elaboratov prvotne katastrske triangulacije napisal geodet Marjan Jenko (Jenko, 2008). V njem je večkrat omenjen geodet stotnik Andreas von Bosio in njegove triangulacije v letih 1820 – 1821 na območju takratnega novomeškega in (civilnega) karlovškega okrožja. Zanimivo vprašanje, ali sta bila triangulatorja s priimkom von Bosio dejansko dva ali pa je bil mogoče Andreas hkrati Antonio, pa prepušča morebitni drugi zgodbi.
Zelo mi je žal!
Za napako pri Bosiu, ki naj bi bil Antonio, sem kriv povsem sam.
Po letu 1977 sem na Streliški ulici srečal planinskega zgodovinarja Vladimirja Škerlaka in ga ogovoril.
Pogovarjala sva se v naglici, pri tem pa sem mu povedal, da zbiram podatke o nesrečah v naših gorah. Vprašal sem ga, ali morda ve, kako je bilo ime Bosiu.
Omenil je, da je bil morda Antonio, vendar o tem ni bil gotov. Žal tega nisem preveril pri poklicanih.
Napaka, ki se vleče že dolgo, je torej moja!
Opravičujem se vsem, še posebej tistim, ki so napako povzemali za mano.
Prav bo, da na to takoj opozorim planinsko javnost in druge, še posebej pa Bohinjce.
Naj pa ob tem omenim še nekaj drobnih pomanjkljivosti, ki se ponavljajo, čeprav sta bila leta 2018 na srečanju Triglav 240 v Slovenskem planinskem muzeju predstavljena nesreča in reševanje v letu 1822.
Gre za to, da so Bohinjci poleg triangulacijske piramide po Bosievem naročilu najprej postavili še strelovod. To je verjetno ugotovil že Evgen Lovšin in leta 1943 naročil Vlastu Kopaču, naj na risbi nesreče nariše tudi strelovod (kar je vidno na njegovi nedokončani risbi).
Bohinjskih spremljevalcev je bilo sedem in ne osem: dva vodnika – Anton Kos iz Jereke (sin prvopristopnika Matevža Kosa) in Anton Korošec - Cerkovnikov s Koprivnika (ta ni bil bližnji sorodnik prvopristopnika Luka Korošca) – in pet nosačev: Antonov brat Matija Korošec, Simon Stare - Orjakov Šimen iz Podjelja in še trije neznani.
Reševanje z vrha pa je bilo tako dobro opravljeno, da ga Bosio v svoji pripovedi in opisu sploh ni omenjal in je mislil le na svoj podvig.