vecer.com, Bojan Bauman: Pod vodstvom dr. Igorja Mekjaviča te dni v Sloveniji poteka raziskava Evropske vesoljske agencije
Preučujejo reakcije telesa na razmere, kot jih imajo astronavti med sprehodi po vesolju.
Za skrbno zaprtimi debelimi, izoliranimi vrati raziskovalnega centra, postavljenega v drugem nadstropju Olimpijskega športnega centra v Planici, srečamo Natašo Debeljak, Urško Koletnik in Patricijo Škvorc. Tukaj, streljaj od planiških skakalnic, so jim ustvarili razmere, kot jih imajo alpinisti na višini 4000 metrov. Ali astronavti med sprehodi na Marsu ali na Luni.
Dekleta sodelujejo v raziskovalnem projektu PlanHab, ki poteka pod pokroviteljstvom Evropske vesoljske agencije, v Sloveniji pa ga vodi dr. Igor Mekjavič, okoljski fiziolog na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Kaj je naloga deklet v zadnjih desetih dneh, kolikor traja njihovo življenje v razmerah hipoksije, zmanjšane količine kisika, ki ga prejemajo njihova telesa?
Kot v Big brotherju
"Dvakrat na dan telovadimo. Vmes imamo zajtrk, kosilo in večerjo. Družimo se kot v kakem Big brotherju. Prostora ne smemo zapustiti, naravo, ki se prebuja, lahko gledamo le skozi okno. Povsod so nameščene kamere, o kaki zasebnosti ni govora. Zdravniki preučujejo naša telesa in naše obnašanje. Brskamo po internetu in gledamo televizijo. Izpolnjujemo ankete, vsaj deset vprašalnikov na dan," kot ena poročajo Nataša, Urška in Patricija.
Ena skupina deklet v razmerah zmanjšane količine kisika telovadi …
Deset prostovoljk (na začetku jih je bilo dvanajst, zdaj so v raziskavo pritegnili tri novinke) je zavzelo sobe olimpijskega centra v Planici. Prostovoljke se skupini priključujejo dnevno v parih. Vse tam ostanejo 18 dni. Štiri dneve potrebujejo za priprave, testiranja. Zatem so deset dni v projektu, zadnje štiri dneve poteka vračanje v običajno življenje. Tako kot pred njimi fantje so tudi dekleta razdeljene v tri skupine. Dve med njimi sta v razmerah zmanjšanih količin kisika, tretja, kontrolna skupina, biva v običajnih razmerah. Omenjena dekleta so v Planici tretjič - začele so novembra in šle so skozi vse faze sedanje raziskave.
"Delamo, česar pred nami še ni nihče na svetu, in tako v bistvu ne vemo, kam nas bodo raziskave pripeljale. Vemo pa, da se astronavti med poleti in bivanjem v vesolju soočajo s spremenjenimi bivalnimi razmerami, ki vplivajo na delovanje različnih funkcij - od dihanja, sprememb v kardiovaskularnem sistemu, atrofije mišic in zmanjšanja kostne mase. Nekateri imajo pogoste težave s spanjem, pojavljajo se spremembe vida ..." razlaga Mekjavič. Vsi poskusi so odobreni s strani komisije za etiko pri Ministrstvu za zdravje.
Pod stalnim nadzorom
Preiskovanci so v Planici pod 24-urnim nadzorom zdravnikov, medicinskih sester, raziskovalcev, fizioterapevta. Kaj jih je vleklo v ta projekt? "Imela sem preveč prostega časa. Bila sem radovedna, kaj se tukaj dogaja. Moja največja problema sta glavobol in hitra utrujenost, ki se pojavita zaradi zmanjšanih količin kisika," razloži Ptujčanka Urška Koletnik, študentka logistike.
"Razlog je tudi tisoč evrov nagrade, ki jih dobimo po vsaki seansi. Po drugi rundi, ko sem tukaj samo ležala, sem potrebovala veliko časa, da sem prišla k sebi. Ne glede na to, da se zmeraj veliko gibam v naravi, da sem precej aktivna in da sem imela po vrnitvi plačano mesečno vstopnico za fitnes. Ko je utrujenost od marčevske seanse minila, pa so me pred dnevi povabili še tretjič. Tretjič bo zame tudi zadnjič," je odkrita Nataša Debeljak.
Ta Škofjeločanka, študentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, katere strast je ukvarjanje s konji, se sicer ne pritožuje, vnaprej je vedela, česa se loteva. "Zelo natančno so nas seznanili, kakšno raziskavo opravljajo in v kaj se podajamo. Tudi med bivanjem nam ničesar ne zamolčijo," zatrjuje Nataša.
Posamezniki se različno prilagajamo na zmanjšane količine kisika. Vašemu reporterju so po nekaj minutah zadrževanja v takem prostoru namerili le še 83 odstotkov kisika v krvi. Celice ga očitno niso dobile dovolj in zato bi bil primeren kandidat za preučevanje sprememb v telesu, ki bi dolgoročno lahko vplivale tudi na razvoj bolezni.
Zemeljske stvari
Z vsem tem se ukvarja ekipa dr. Mekjaviča, ki bi želela rezultate teh "vesoljskih" preizkušanj uporabiti za čim bolj zemeljske stvari. Med njimi je tudi izguba telesne teže. V takih okoliščinah bi lahko hujšali predvsem tisti, pri katerih je pretirana teža povezana z nepravilno presnovo. A je pri tem treba biti nadvse pozoren, saj se posamezni organizmi na te spremembe odzivajo različno. "Sama v krvi zadržim več kot 90-odstotno količino kisika, in namesto da bi hujšala, se tukaj redim," pravi Patricija Škvorc.
Kaj pa je dekleta, ki so vse zagotavljale, da bodo naslednjič zelo premislile, preden se bodo odzvale na takšno testiranje, najbolj motilo? "Biopsija. Na začetku in na koncu vsakega bivanja tukaj ti odvzamejo del tkiva. S skalpelom naredijo rez v stegno in z iglo izgrebejo del mišičnega tkiva. To je najbolj moteče in bolečine čutiš še precej časa. Tukaj so mi naredili kompletno zdravstveno sliko telesa. Od skeniranja kosti, sklepov in mišic, slikanja pljuč, srca, preiskav oči ... vse. Vsaka zase lahko te rezultate pogleda," razlaga Patricija, ki v civilstvu zaključuje študij na visoki zdravstveni šoli in bo kmalu višja medicinska sestra. Rezultate zapisujejo v elektronski bolnišnični karton, na ipod, ki ga imajo dekleta zmeraj pri sebi. Tudi to je zelo uporabna novost, ki jo je za ta projekt razvilo slovensko podjetje. S take vrste podatki bi lahko opremili vse bolnišnice, kjer so naveličani branja čačk, ki jih na liste zapisujejo zdravniki ob vizitah, pa tega potem nihče ne zna prebrati ... "Čeprav imamo na voljo najrazličnejše aparate, tudi miniaturno različico računalniške tomografije, je še zmeraj mogoče najbolj natančne analize narediti na živih celicah. Zato preiskovancem odvzamemo dele tkiva na začetku in na koncu vsakega cikla. Tako dobimo najbolj natančno sliko sprememb v telesu, ki so posledica spremenjenih bivalnih razmer," razlaga Igor Mekjavič.
Tekst: Bojan Bauman
Vse foto: Robert Balen