Gorenjski glas - Peter Colnar: ... in gorska reševalna služba
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (264)
Zdravnik dermatovenerolog Jernej Demšar, ki se je rodil 19. avgusta 1875 v Železnikih, in zdravnik Josip Tičar, rojen v Trbojah, tri leta tudi župan v Kranjski Gori, sta ustanovitelja slovenske gorske reševalne službe. Bila pa sta zelo uspešna tudi vsak na svojem zdravstvenem področju. Zanimivo, da sta se rodila istega leta in je bil Demšar devet dni starejši. Seveda pa sta bila oba ljubitelja gora.
Jernej Demšar je študiral medicino na Dunaju, tam in v Hamburgu se je tudi specializiral. Od leta 1908 je delal kot zdravnik specialist v Ljubljani. Leta 1924 je prevzel dermatovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice in postal primarij. Leta 1945 je bil imenovan za rednega profesorja na Medicinski fakulteti v Ljubljani in prvega predstojnika dermatološke klinike. Prizadeval si je za znižanje števila spolnih bolezni in med prvimi opozarjal na pomen spolne vzgoje. Bil je nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med vojnama ter neposredno po zadnji vojni.
Skupaj z Josipom Tičarjem sta v okviru Slovenskega planinskega društva 16. junija 1912 v Kranjski Gori ustanovila prvo gorsko reševalno postajo. Od ustanovitve do danes je v različnih organizacijskih oblikah delovala v različnih političnih in ekonomskih ureditvah, a vedno z enakim namenom in poslanstvom: prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih.
Pred drugo svetovno vojno so tako imenovane rešilne ekspedicije sestavljali tako plezalci iz večjih krajev kakor tudi domačini izpod gora. V takratnih reševalnih skladiščih so imeli pripravljene vrvi, plezalne copate, nekaj obvez, reševalni drog in vrečo. Prevozno sredstvo sta bila konj in lojtrnik. Med predvojnimi reševalci so bili vsi takratni vrhunski alpinisti, v Gornjesavski dolini na primer Joža Čop, Miha Potočnik, Stanko Tominšek, in številni domačini – vodniki, med katerimi so bila znana imena Ivan Vertelj - Hanza iz Kranjske Gore, Gregor Lah - Preckin iz Mojstrane, lastnik lojtrnika in konja ...
Po drugi svetovni vojni je bila centrala GRS sprva na Jesenicah. Vodila sta jo Miro Dremelj in Uroš Zupančič. Po hudi tragediji v Špiku leta 19523 (pet mrtvih plezalcev) pa je bila GRS deležna večjih organizacijskih sprememb. Centrala se je preselila v Ljubljano. Organizirala se je kot komisija v okviru Planinske zveze Slovenije. Tako organizirana je GRS delovala vse do leta 2006, ko so se slovenski gorski reševalci ponovno prilagodili družbenim in ekonomskim spremembam ter se reorganizirali v samostojno zvezo, ki se lahko samostojno vključuje v druge sorodne domače in mednarodne zveze.
Dodane fotografije iz arhiva/spleta