Plezanje je jezik radovednosti, svobode, umetnosti, strasti, ljubezni … športa …
Marko Prezelj: Ni treba, da je alpinistični jezik takoj zboren. Iskreno je ravno prav. Iskrenost ni tako priljubljena v sodobnem svetu sreče in fasade uspeha – pol resnice/polne laži.
Alergičen sem na blefiranje in nepoštenost. Nisem velik ljubitelj soloplezanja, še manj pa hitrostnega plezanja. Do nedavnega sem mislil, da je za solo plezaleca morda najtežje to, da to zadržiš zase. Toda predstavitev Danija Arnolda na Scarpa Ice Days v Cortini je ostro pokazala na temelje profesionalnega plezanja in alpinizma. Slog je pomemben! V profesionalnosti! Pri soliranju! V hitrosti! V življenju!
Tukaj se postavlja vprašanje: kaj je cilj? Je to vrh in čas? Ali pa je to proces na poti do cilja? Vedno z veseljem stojim na vrhu, veliko večje zadovoljstvo pa se mi zdijo priprave za vzpon. Pri tem napredujem, pridobivam pomembna znanja, najdem nove tehnike, vse optimiziram. Če gre vse prav, menim, da stati na vrhu ni nič drugega kot logična posledica.
V preteklosti nisem toliko razmišljal o tem. Zame je bilo vedno jasno, kako želim izvesti projekt. Zdaj je vedno več mešanih oblik, ki so zame vse legitimne. Vsak lahko dela, kar hoče in kakor hoče. Ko pa se primerja, kar je običajno, se mi zdi ključno, kaj se primerja. Navzven je te razlike precej težko prepoznati. Zato poskušam tukaj nekoliko razložiti svoj slog.
Ko se lotim projekta, pomislim, kako se ga želim lotiti. Grem sam ali v navezi? Katero opremo vzamem s seboj? Kater način naj izberem? Solo ali prosti solo? Kako vse dokumentiram? Predvsem pa si želim priti domov spet zdrav. To prinaša nekaj izzivov in konfliktov, saj po eni strani želim biti pri vzponu čim bolj brezkompromisen, po drugi strani pa želim imeti čim večjo varnost. Nočem delati napak, hkrati pa želim ustvariti čim boljšo izkušnjo. Želim osebno pokazati, kaj zmorem in česa sem se naučil. Pri tem moram iti do svojih meja. Kako naj vse to združim? Moram najti svoj način za to.
To me pripelje do drugega kritičnega vprašanja: ali ta projekt izvajam zase ali za druge? Živim od alpinizma, odvisen sem od tega, da sem kdaj pa kdaj v javnosti. To je zame pomembno. Vendar se nikoli nisem lotil projekta iz tega razloga. Nikoli nisem iskal hitrega uspeha v medijih. Najbolj sem ponosen, ko mi uspe nekaj, kar sem si sam izbral in pri tem ostal zvest svojim načelom!
To je zelo osebno in morda delikatno, vendar menim: če živiš od alpinizma in se želiš primerjati z velikimi imeni našega športa, je vprašanje pravičnosti, da te podrobnosti narediš transparentne, saj le tako lahko primerjamo velike dosežke v našem športu med seboj.
Naša strast ponuja veliko. Vsak najde svoj osebni izziv. Imamo priložnost in svobodo, da počnemo, kar želimo. Posledice pa moramo nositi sami. Poskusite biti previdni v naših gorah preži veliko nevarnosti, dobro se pripravite, v gore se odpravite le s prijatelji, ki jim zaupate, in se z njimi zabavate. Če želite priti na vrh in z alpinizmom živeti, bodite pošteni in transparentni. To bo tudi zainteresirani javnosti dalo priložnost, da resnično ceni vaše dosežke.
...