Kamničan.si - Rok Kralj: Philippe je učencem, dijakom in zaposlenim predaval o svojem življenju, o svojih izkušnjah, plezalnih pustolovščinah in še zlasti poudaril, da hendikep ni ovira, da ne bi počeli tistega, kar si zares želimo.
Philippe je s svojo neposrednostjo in življenjsko energijo uspel pričarati res izjemno vzdušje. Za ta enkratni dogodek se lahko zahvalijo njegovi dobri prijateljici Kamničanki Ajdi Mali, ki je tudi sama plezalka.
Philippe Ribiere je izjemen človek, ki dokazuje, da si omejitve pravzaprav postavljamo sami ali nam jih postavljajo drugi ljudje (družba), ne pa da te omejitve izvirajo iz nas samih. Philippe je hendikepiran in svojo »življenjsko zgodbo« je našel v plezanju. Čeprav ne prestavlja skrajnih mej težavnosti v plezalnih stenah, pa prestavlja oziroma ruši neke druge meje in te so pogosto mnogo trdovratnejše – to so meje v glavah ljudi.
Philippova »zgodba« ni lahka. Rojen je bil na Martiniku z redkim sindromom Rubenstein-Taybi. Starši so ga takoj po rojstvu zapustili, prva štiri leta je preživel po bolnišnicah, potem pa ga je posvojila francoska družina, a zavedal se je, da to ni njegova prava družina, preprosto se ni počutil ljubljenega. Kasneje je poskušal najti svojo pravo družino, o čemer govori film slovenskega režiserja Jureta Breceljnika z naslovom Divji (Wild One).
Philippe je danes profesionalni plezalec, ki potuje po svetu in predava tako hendikepiranim kot »normalnim« ljudem in obojim pravi, naj uživajo in izkoristijo svoje življenje. Njemu vsekakor ni bilo lahko, a življenje ga je naredilo močnega, »kot veter, morje in skalo«, pravi v filmu Divji. Philippe pravi, da je telo le kostum in zelo blizu mu je znamenita misel Saint-Exupérya: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno«.
V današnjem svetu mode in lepote je hendikepiranim težko, a Philippe pravi, da pozna veliko slavnih in bogatih, ki so prave razvaline. Do drugih prideš, če najprej spoštuješ sebe, je njegova življenjska filozofija in tudi: »Če ne spoštujem tebe, tudi sebe ne«.
V enem svojih zadnjih blogov je Phillipe zapisal, da je »edino pomembno verjeti v svoje sanje in da je na koncu plezanje kot ljubezen. Bolj, ko jo iščeš, bolj se ti izmika. Ko je nič več ne iščeš, jo najdeš!«
Rok Kralj
Foto: Matej Peljhan in Rok Kralj