Po znanih poteh in vrhovih.
Sredi dopoldneva se na vožnji po avtocesti ozirava na vrhove gora. Najbližji so brez oblakov in zato zapeljeva proti Krvavcu in se ustaviva šele na parkirišču pri planini Jezerca.
Komaj dobro stopiva na pobočje nad planino, že vidiva veliko oblačno gmoto, ki je zakrila vrh Storžiča. Nič ne de, si rečeva, ko hodiva po kolovozu do Kriške planine, kjer se pase govedo. Stopava višje in višje ter mimo pašne živine stopiva na cesto in po njej mimo oddajnika z lepim pogledom na Kalški greben in Veliki Zvoh, medtem ko se nad nama širi oblačna gmota.
V daljavi sonce sije na vrhove Košute. Storžič pa ostaja skrit najinim očem. Nadaljujeva prijetno hojo ob ograji smučišča s pogledom na Košutno in Kamniški vrh in se povzpneva po strmem pobočju smučišča na vrh Zvoha, kjer narediva odmor, pred tem pa se topleje oblečeva, saj vročine že dolgo ni več. Oblaki so zakrili najvišje vrhove, nižje pa lahko opazujeva nemoteno. Pred nama je slikoviti greben Jež, ki povezuje Zvoh in Vrh Korena in tja naju pelje najina pot. Prvi del je izredno zanimiv. Stopava malce navzdol in navzgor, čez nekaj vzpetin in malce pod njimi, srečava pohodnika, se spustiva po malce spolzkem pobočju do vznožja strmega skalnatega pobočja, kjer s pomočjo pletenic izplezava nazaj na greben in po lažjem delu grebena doseževa njegov konec, od koder se hipoma povzpneva na Vrh Korena, na višino 1999 m, ki se ponaša z izrednim razgledom.
Privoščiva si daljši odmor s še enim okrepčilom iz najinih nahrbtnikov, nato pa zapustiva vrh in se spuščava po pobočju srečajoč nekaj planincev vse do naslednjih križišč označenih poti. Ne greva na Kompotelo niti na Košutno, temveč se obrneva proti jugozahodu in izgubljava višino vse do planine Koren, kjer se iz dimnika bajte vije dim in oznanja, da je gospodar doma.
Pozdrav, nekaj besed in nadaljujeva pot ter se nekoliko višje ustaviva. Na vrsti je še en kratek odmor ob pogledih na okolico. Govedo ima svoj mir, zbiralnik deževice je po dežju dodobra napolnjen in vidiva okno jasnine oblačnega neba. Dovolj je sedenja, greva na pot in zapustiva planino. Sprva greva navzdol, nato prečiva pobočje in se ponovno vzpenjava ter doseževa prehod pod Krvavcem, od kdoer je le nekaj metrov do razgledišča. Pogled drsi od Krvavca do Zvoha, po že nekoliko zameglenem grebenu Ježa na Košutno ter se za trenutek ustavi na oddaljeni Veliki planini, se pomudi še na Kamniškem vrhu in Planjavi in krog zaključi s Kržiščem. Zapustiva razgledišče in se vrneva na pašnike Kriške planine, kjer zaključiva krožno pot ter zadnji del poti narediva po kolovozu.
Po štirih urah hoje in počitkov sva se vrnila na parkirišče, kjer pospraviva pohodno opremo in se odpeljeva v dolino.