Jutro: Kamnik. 31. decembra 1934
Smučarji, ki so hoteli o božiču priti na svoj račun, so morali iti že precej visoko, da so prišli do snega. V Kamniških planinah so bile zasedene vse koče. Zlasti na Veliki planini se je kar trlo smučarjev, ki so bili lahko zadovoljni s snegom in z vremenom. Medtem ko je namreč v dolini ležala megla, so bile planine v solncu, ki je bilo izredno toplo. Plast megle je segala do višine 1200 m, tako da je bila tudi Menina nad meglenim morjem. Kakor na Krvavcu in na Veliki planini je bilo tudi na Menini dovolj snega, saj je Menina z najvišjim vrhom Vivodnikom visoka 1580 m.
Na banovinsko posestvo Bibo na Menini je prišlo o božiču večje število smučarjev z Vranskega in iz Kamnika, ki so ostali v gostoljubnem planinskem domu do Silvestrovega dne. Banovina prav lepo skrbi za svoje planinsko posestvo, na katerem je priredila v drugi polovici avgusta planšarski tečaj, ki je bil pri nas prvi te vrste. Uspehi, ki jih je dosegel, bodo izpodbuda še k nadaljnjim tečajem, ki nam bodo vzgojili dobre planšarje in pripomogli k racionalnejšemu izkoriščanju planinskih pašnikov in k povzdigi planšarstva.
Planinski dom je celo leto oskrbovan in nudi gostoljubno streho izletnikom in smučarjem, ki stalno obiskujejo Menino. Te dni, ko v dolini še ni sledu o snegu, so bili smučarji prav zadovoljni na Menini. Snega je bilo dovolj, poleg tega pa je bilo vse dni lepo solnčno vreme. Na senčnih krajih so se smreke šibile pod težkim ivjem, na prisojnih rebrih pa je pripekalo solnce z vso močjo in včeraj ob 11. uri dopoldne je na solncu poskočilo živo srebro v toplomeru na 38 stop. C! Vremenski proroki v Tuhinju napovedujejo, da bo to zimo v dolini prav malo snega. Kakor kaže, bodo imeli prav in smučarji bodo morali v planine, če bodo hoteli priti do snega.
Jutro, 1. januar 1935