Razgledi - Borut Peršolja: ali zakaj geografi v svojih delih ne citirajo gorništva
V ponedeljek, 7. aprila, bom imel na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ob 15.30, v veliki predavalnici (soba 233), pri predmetu Geografija gora in zavarovanih območij, na drugi stopnji bolonjskega študija, pri dr. Mateju Ogrinu predavanje z naslovom
Geografija gorništva (ali zakaj geografi v svojih delih ne citirajo gorništva).
Gorništvo, ki je v Sloveniji ena od tradicionalnih nacionalnih dejavnosti, je v organizirani obliki v stodvajsetih letih delovanja prehodilo podobno pot, kot drugod v Alpah. Danes je to športna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost, ki je tesno povezana z gorsko naravo. Gorništvo je gibanje v vseh letnih časih, sestavljeno iz hoje, plezanja in smučanja v gorski pokrajini, ki ji dajejo pečat razčlenjenost površja, posebne podnebne, vodne in talne razmere, prilagojeno rastje ter živalstvo in značilne oblike poselitve ter rabe tal. Znanje o gorski pokrajini pomembno dopolnjuje gibalni in športni vidik gorništva, včasih pa je celo pogoj zanj oziroma ga omogoča. Brez poznavanja gora ni varne vrnitve v dolino, brez poznavanja sestavin gorske pokrajine, njihovih oblik, procesov in pojavov pa je gorniško doživetje le delno izpolnjeno. Zato gorništvo ni samo gibalna dejavnost, je tudi ustvarjalnost in vir etičnih, estetskih, poučnih in duhovnih vrednot.
Vsak obisk gora je nenadomestljiv prispevek k splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti posameznika.