AK Vertikala: Tik pred napovedanim nedeljskim sneženjem sva s Heleno izkoristila še zelo toplo jesensko soboto in se odpravila v Planjavo
V vodničku piše, da je to eno najmanj obiskanih skalnih področij zaradi dolgega pristopa, meni osebno pa je dve uri pristopa bilo prav prijetnih na tak lep dan. Mogoče zato, ker vsako turo vzamem kot celoto in ne samo hitenje čez smer, da naredim kljukico. Iz Jermance v Repov kot, kjer sva “iskala” lovsko pogorišče, kjer se potka odcepi pod levi del JV stene. Pogorišče sicer ne vem kaj je, je pa sama stena že lepo vidna iz same poti.
Smer poteka čez celo ploščo do same grape, kjer preči desno še dva raztežaja.
Prvi raztežaj so prave pakleniške plate z res malo varovanja. Skala je pa odlična tako, da večji težav to ne povzroča.
Drugi raztežaj nič posebnega, čeprav je v skici vrisana/opisana V plata, ki pa je gladka kot keramika z nič varovanja in dvomim, da gre kdorkoli čez njo. Levo mimo nje II do štanta.
V vodničku piše “vodoravno desno preko luske”. Tukaj sem ves čas, ko sem čakal Heleno, gledal to lusko, kako je izpostavljena in čedalje ožja do konca, če je prava ali ne.
Ko sem se že prepričal, da je tole prava pot in se skoraj spustil v njo, sem se spomnil, da v poplavi socialnih medijev nisem videl niti enega “selfija” v njej. Prečnica je res fotogenična.
Vzamem še enkrat telefon v roke in najdem “fotko iz detajla smeri”, da je prava luska dva metra nad vstopom v njo… Od spodaj pač ni tolk očitna.
Mimo luske, na manjšo poličko za roke in čez. Sledi še zajeda, ki se lepo spleza po desni plati in ven.
Sestop je levo čez borovce okoli sto metrov nazaj dol do abzajla. Mimogrede za orientacijo: sam abzajl je ok. deset metrov nad sidriščem, preden se lotiš luske.
Še dobra urca sestopa do Jermance in letošnja vzponov kar bogata letna sezona se zdi pri koncu.
Gregor