Metod Škarja: Julijske Alpe | Kotovo sedlo | Klasična iz Tamarja na Kotovo sedlo
Trenutne razmere
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 900 m
(Pri razvoju vremena zadnjih dni je treba v globoke senčne doline, kamor vplivi inverzij in sonca ne sežejo - za dobro smuko, ali pa na sonce - za sonce, oboje pa trenutno nekako ne gre - pa še tale višinski toplotni udar se je sfižil, niti skorje na južnih straneh ni uspel pobrati :)
Po videnem sredi tedna nekaj nad gozdno mejo v Tamarju in včeraj na Vršiču, mi je bilo jasno, da je Kotovo sedlo priložnost, ki jo je treba izkoirstiti. Zaradi otoplitve v višinah Tamar zjutraj res ni bil tako mrzel kot ponavadi, v gozdu nad kočo pa se je celo čutilo nekaj toplote. Ampak že nekaj višje zgoraj je leden veter s Kotovega sedla in izpod Jalovca hitro povsem spremenil razmere. Kje peljat, sem si ogledoval že gor grede. Levo pod Šitami skorjasto, po sredi pas večinoma nesprijetega snega, desno pa trda kloža, ker je tam dol najbolj brilo in nosilo sneg. Pa še ta osrednji pas se na najožjem delu neha. Prečka desno proti balvanu je trda, a ne ledena, in se s srenači kar dobro da. Zgoraj je miks razmer, pasovi trde klože, velikih zastrugov, na mestih, kjer je veter sneg le rahlo odpihoval pa nekaj skoraj pršiču podobnega, kar sem potem kar dobro izkoristil.
Povzpnem se še nekaj višje na znano TS ramo pod grebenom Jalovca. Eden ali dva sta bila že od začetka pred mano, nekaj me jih je prehitelo in so mi prismučali nasproti, nekaj pa za mano, a nobeden ni več zavil sem na sedlo. Recept za dobro smučanje zgoraj vse do najožjega dela pod Šitami je bilo po trdi kloži (razen tistih pasov "pršiča" malo pod ramo). Po "lijaku" od balvana dol je veter tudi nasipaval sneg, tako da je bilo nekaj te smuke še bolj prijetne. Nižje doli se je bil treba držati po sredi po nesprijetem snegu, kjer je bilo treba paziti na posamezne skrite trde izbokline. Nižje je bil ta sneg vedno bolj pršičast, tako da smučam kar naravnost po sredi in potem desno pod Travnik proti gozdu. Ene par pred mano jih je tudi ubralo to pot (na drugi strani v okviru normalne poti je bilo na tej višini že kar nekaj skorje, čeprav ne preveč moteče - to se od srede tedna ni nič spremenilo). Po gozdu na tej strani tudi ves čas pršič do koče z ravno pravim naklonom, da po smučinah predhodnikov lepo teče.
Ocena *** za občutek varnosti je zaradi trde prečnice z možnostjo zdrsa, sicer ****/*****. Da bi se lahko kaj speljalo, ni niti pod razno.
Ocena ***** za smučarske razmere pa je seveda individualna in močno pogojena z dobro zadeto linijo.