zaslužni član GRS Tržič je umrl (1930 - 2013)
Rodil se je marca 1930 na Slapu pri Tržiču. V šolo je hodil v Lom in Tržič, se izučil za trgovca in med delom končal šolo za gozdarskega tehnika.
V Gozdnem gospodarstvu Kranj je ostal do upokojitve. Z ženo Miro nimata otrok. Ker je imela razumevanje za njegove konjičke, je še aktiven v več društvih. "Od mladosti sem imel rad sankanje in smučanje. Leta 1949 sem začel tekmovati v alpskem smučanju. Največji uspeh je bilo tretje mesto na državnem prvenstvu v slalomu. Večkrat sem bil jugoslovanski prvak na tekmah gozdarjev in lesarjev. V šestdesetih letih sem vodil tehnični odbor Smučarskega kluba Tržič. Predsednik kluba sem postal, ko je Bojan Križaj vstopil v smučarsko šolo, Ob koncu njegove kariere sem vodenje prepustil drugim," se je spomnil Franc Primožič, ki je bil rudi funkcionar TVD Partizan Tržič.
Po letu 1960 je sodeloval v upravnem odboru, več mandatov opravljal dolžnost podpredsednika, dve desetletji pa je delal v kopališkem odboru. "V Splošnem športnem društvu Tržič sem Še član upravnega odbora. Zelo sem vesel plakete Športne zveze Tržič za življenjsko delo. To je potrditev, da domača občina ceni moj prispevek za razvoj športa," je povedal 79-letni nagrajenec.
Doma hrani tudi vrsto priznanj, ki jih je v preteklosti prejel od planinskih organizacij, gorske reševalne službe in lovskih zvez. "Planinskemu društvu Tržič sem se pridružil leta 1947, postaji GRS Tržič pa leto zatem. Kdor je plezal, je bil tudi reševalec. Opravil sem prek petsto alpinističnih vzponov v naših in tujih gorah. Takrat je bil podvig že vzpon na Mont Blanc. Pet let sem vodil alpinistični odsek in bil še dalj blagajnik v postaji GRS. Še vedno sem povezan z reševalci in lovci. Lovca sta bila že moj oče Franc in ded Jakob. Jaz sem član Lovske družine Tržič od leta 1948. Kot ljubitelj psov sem bil med ustanovitelji Lovsko kinološkega društva Gorenjske. Delal sem v Zvezi lovskih družin Gorenjske in Koroški lovski zvezi, zlasti pri ocenjevanju trofej in organizaciji lovskih razstav. Nikoli mi ni bilo žal, da sem toliko časa namenil za prostovoljno delo," je priznal Franc Primožič, ki je nepogrešljiv tudi med tržiškimi borci. Skrbi za ohranjanje spomenikov in organizacijo izletov.
Povzetek iz članka Stojana Sajeta, Gorenjski glas, 6. junij 2009