Tomaž Jakofčič: Spet jaz. Gašper je odsoten, odšel je plezat na Aljasko, bolj točno v Ruth Gorge, v narodni park Denali.
Dolina z enormnim potencialom hard core ciljev v, do 1500 metrov visokih kombiniranih stenah gora Mooses Tooth, Mt.Dickey, Mt. Bradley, Mt Johnson, Mt. Church...Človek bi težko našel večjo koncentracijo enormnih sten na enoto površine kjerkoli na svetu. Gašper in Tom Livingstone sta se utaborila na sredini ledenika pod njunim glavnim ciljem, steno Mt Dickey. Vreme in hud mraz do sedaj še nista dopustila resnih poskusov. Glede na letošnjo alpinistično aktivnost obeh akterjev upravičeno stiskamo pesti.
Pred odhodom je Gašper z Ano Baumgartner ponovil Kavkin slap (IV/4, 85°/75°, 55°, 350 m) v Stenarju. Najzahtevnejši je bil prvi raztežaj, ki so ga prizadele visoke temperature, višje je bilo bolje in je spet zaškripalo.
Več novic iz naših logov praktično ni zato sem se malo razgledal naokoli. Da bi vseeno ostal v »našem« okviru sem nabral nekaj novic iz prostora nekdanje skupne države.
Slovenski alpinisti smo vedno raje hodili na zahod, v osrednji alpski masiv. Seveda, tam sa najvišje evropske gore, velike stene in neskončno inspirativne alpinistične zgodovine. A če se obrnemo na vzhod moramo prepotovati podobno razdaljo in pridemo do divjih gora (že ime nakazuje na to), Prokletije. Nekaj slovenskih alpinistov je tam oralo ledino in opravilo nekaj pomembnih vzponov. Domači alpinisti so bili vedno prisotni a ni jih bilo veliko. Medtem, ko je pri nas in v zahodnih Alpah preplezana sleherna razpoka, je tam še danes moč preplezati nove smeri, klasičnega značaja. Če pogledate slike je očitno, da ne gre za neke brezvezne punklje temveč za strme, divje in visoke gore. Od daleč spominjajo morda celo na odpravarske cilje
V letošnji zgodnji zimi je vremenska situacija povzročila podoben razvoj lednih razmer kot v Sloveniji in zato so bili tudi tamkajšnji alpinisti precej aktivni. Eden od protagonistov, Igor Milošev, mi je postregel z nekaj podatki in slikami pomembnejših vzponov.
V začetku februarja so se lotili stene Karanfila in preplezači dve smeri v spomin preminulima prijateljema Borku Miladinoviću in Davoru Preočaninu. Nikola Đurić in Dušan Starinac sta preplezala Memorijalna za Borka (M4 WI4 50-80°) 1100 m, Igor Milošev in Miloš Milanovič pa Kapetane adio (M6 WI90° 50-80° 1200 m).
Prav pred kratkim, konec marca, sta Igor in Miloš ponovno obiskala ostenje, bolj na desni kjer se nahaja vrh Koplje. Le ta premore eno najbolj strmih sten v Prokletijah in ima pomembno vlogo v zgodovini tamkajšnjega alpinizma. Prvi vzpon Žarka Gostovica in Ante Bedalova leta 1972 je bilo dejanje, ki je tamkaj preraslo v mit. Sploh, ker se je smer upirala ponavljalcem. Prvo prosto ponovitev smeri sta leta 2013 opravila Miha Zupan in Klemen Premrl. Levo Koplja se nahaja strma grapa, kamin, ki sta ga prva preplezala S. Petrović in M. Matić leta1965; Grapa Koplja (VI, A1,700 m). Prvo zimsko ponovitev (M6, 90+) sta sedaj v odličnih lednih razmerah opravila Igor in Miloš. Izgleda super!
To je to za danes. Morda dobimo kako novico naslednjič tudi od alpinističnih smučarjev. Smo na višku njihove sezone in razmere v nekaterih delih Alp so ob veliki količini snega prav izjemne.