Urh Primožič: ... Tera Novo?
Pozimi sem se udeležil dveh zimskih taborov komisije za alpinizem. Tabor v Bovcu je potekal konec februarja, v Chamonixu pa konec marca. Zahvaljujem se komisiji za alpinizem in podjetju Višinska dela Belhar za vso finančno podporo.
Tri dni v Bovcu je zaznamovalo slabo vreme. Z Andrejem in Dinotom smo se z idejo prve zimske ponovitve lotili Zahodnega raza v severozahodni steni Velikega Špičja. Zaradi novozapadlega snega je bil dostop težaven in počasen. Pot do stene, ki bi običajno minila v dobrih treh urah, nam je vzela osem ur. Suh sneg je predstavljal prepreko tudi med gibanjem v vertikali, že za prvi raztežaj smo odšteli uro delikatnega plezanja. Zaradi razmer in stiske s časom – napredovanje bi se zagotovo končalo z nočjo v steni – smo cilj opustili, saj smo želeli prihraniti nekaj energije za naslednje dni.
Napoved za naslednji dan se je zvečer drastično poslabšala. Čakal nas je deževen dan z visokimi temperaturami. Dan smo izkoristili v Bovških previsih, kjer sem se prvič preizkusil v drytoolingu. Zadnji dan sem z Gregorjem Kristanom opravil prvo ponovitev Smeri ob macesnih v Turnu Velikega Škednja. Ponovno sva se soočala s slabimi razmerami. Spričo otoplitve se je večina snega stopila, skala je bila mokra, police pa spolzke in podrte. Zaradi zamrznjenih trav in občasnega snega sva vseeno plezala v derezah, cepini pa so večino smeri ostali na hrbtu. Za celotno smer sva potrebovala 6 ur.
Tabor v Chamonixu smo stisnili v sončno vremensko okno med monsunskim obdobjem. Zaradi novozapadlega snega so bili dostopi vseeno težavni, vendar sva z Ježem po izkušnji iz Trente razvila revolucionarno metodo v alpinizmu, razkrito pozornemu bralcu. Prvi dan sem se z vzpenjačo na Midi povzpel dvakrat, prvič s sumljivo lahkim nahrbtnikom, drugič pa s plezalnim pasom. Tak način aklimatizacije je finančno neugoden, služi pa kot dober poduk v prihodnosti. Na ledenik sem prišel z uro zamude. Da bi željo po plezanju vseeno vsaj delno potešil, sem navezo, ki je pod okrilje vzela mojega soplezalca, počakal na grebenu Cosmique.
V želji, da čim bolj izkoristimo okno sončnega vremena, smo prvo noč vsi udeleženca spali na ledeniku. V zimski sobi pod Midijem je v steno včrtan velik napis “JANKO – JOŽA – JANEZ, 4-6.3.87“. Daleč od doma sem se v bivaku spet počutil domače.
Naslednji dan z Ježem vstajava počasi. Do ostenja Midija vodi sveža gaz, vse do vstopa v klasiki Gabarrou-Albinoni in Modica Noury. Drugo je Andrej že plezal, zato se lotiva prve. Razmere so bile odlične in vreme čudovito. Na vrhu smeri ujameva Gregorja in Markota. Utrujena sta, baje da sta gazila vse do vstopa. Sklepam, da dostope olajša dober zajtrk in pozno vstajanje.
Tri naveze smo na ledeniku prespale še eno noč. Z Ježem sva izbrala lokacijo bivaka v prid plezalnim načrtom, spimo pod vstopom v smer Cecchinel-Jager, kamor sva naslednji dan svetopisemsko vstopila zadnja in izstopila prva. Očitno je mel župnk prov. Z Andrejem sva plezala in hodila dovolj hitro, da sva v istem dnevu splezala še greben Cosmique, tokrat brez soliranja abzeilov.
Za zadnji dan so vremenoslovci napovedovali meglo in veter v popoldanskih urah. Z Mihom in Gregorjem smo vstopili v Rebuffat-Terray. V zadnjih raztežajih je naše napredovanje prekinilo poslabšanje vremena. Steno je prekrila megla, veter pa je iz okoliških vrhov v smer pihal sneg. Posledično so se čez smer valili manjši plazovi (spindrifts), ki so ovirali vidljivost in preprečili napredovanje. Gorski vodnik Jon Bracey, ki nas je dohitel s svojim klientom (namreč je sledil pravi liniji smeri, sam pa sem svojo navezo prisilil v plezanje težje variante dveh raztežajev), je pozneje zapisal, da veš, da si v pizdi, ko Slovenci obračajo*. Baje, da je njegov klient med plazovi jokal, mi pa smo abzeilali hitreje in tišje kot ponavadi.
Pod steno se je Gregor žrtvoval in prečil čez snežišče do nahrbtnikov, v zahvalo pa mu je gora podarila plaz, ki ga je – v enem kosu – izpljunil 100 metrov nižje. Jokali smo z zamikom, ko nam je ob pogledu na žičničarje, ki še niso zapustili postaje, po licih stekla solza sreče. Vprašanja teologije in filozofije prepuščam pametnejšim od sebe, zavedam pa se, da je majhen delež vsake bitke z goro neodvisen od človeka.
*You know it’s getting bad when a team of Slovenians bail. https://www.instagram.com/p/CqK1Jv9j9E1/
Seznam smeri: poiskus poizkus
- 23. 2. 2023 – Velio Špičje / SZ stena / Zahodni raz IV – poizkus prve zimske ponovitve, soplezalca Andrej Jež, Dino Cesar
- 25. 2. 2023 – Turn v Škednju / Smer ob Macesnih V/IV – prva zimska ponovitev, soplezalec Gregor Kristan
- 20. 3. 2023 -Aiguille du Midi / Greben Cosmique AD II, solo
- 21. 3. 2023 – Mont Blanc du Tacul / Gabarrou-Albinoni III/4+, soplezalec Andrej Jež
- 22. 3. 2023 – Mont Blanc du Tacul / Cecchinel-Jager M5+/5a, soplezalec Andrej Jež
- 22. 3. 2023 – Aiguille du Midi / Greben Cosmique AD II, soplezalec Andrej Jež
- 23. 3. 2023 – Aigulle des Pelerins / Rebuffat – Terray V/M5 – poizkus, soplezalca Gregor Kristan, Mihael Vajda
Poleg tega sem bil pred odhodom v Francijo deležen nepričakvanega obiska višje komisije za plezalno tehniko in organizacijo opreme v sestavi Martina Belharja in Janeza Primožiča, ki sta moje gibanje po Prontarski v Velikem vrhu nadzorovala natančno, strogo in blazno subjektivno. Omenjena inštruktorja sta slabe dva tedna pred tem uspela premagati težave znamenite smeri Tera Nova, o kateri so že pisali mimoidoči planinci.