Janez Pikon: Današnja muzejska stavba je prva za muzej namensko grajena stavba na območju Republike Slovenije, ki je bila za javnost odprta že leta 1888. 
Društvo upokojencev iz Bohinjske Bistrice v torek, 04. julija 2019 obiščemo Narodni muzej Slovenije v Ljubljani, ki se je po odloku avstrijskega cesarja Franca I. imenoval Kranjski deželni muzej, ki je sprva je našel svoje prostore v ljubljanskem liceju na Vodnikovem trgu. Leta 1831 (10 let po ustanovitvi) je muzej odprl svojo prvo stalno razstavo, pet let kasneje pa izdal prvi vodnik po muzejskih zbirkah. Cesar Franc Jožef je leta 1882 dovolil, da se nazivu ustanove doda ime »Rudolfinum.« (v čast prestolonaslednika). Leta 1921 pa se je Kranjski deželni muzej - »Rudolfinum« preimenoval v Narodni muzej. Leta 1933 je muzej odstopil Narodni galeriji velik del slikarske in kiparske zbirke.
Najpomembnejši razstavni eksponati v stalni zbirki so najstarejša piščal na svetu iz Divjih bab, vaška situla, deblak ali monoksil, izdolbenec, drevak) iz časa mostiščarjev, egipčanska mumija in nekaj drugih predmetov, najdenih na območju Slovenije. Leta 1991 je bilo notranje muzejsko dvorišče prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in občasne dodatne razstave, leta 2006 pa je bil odprt lapidarij v novem prizidku na zunanjem dvorišču. Leta 1997 je bila ustanova preimenovana v Narodni muzej Slovenije.
Prvi lapidarij v Ljubljani je ustanovil že grof Franc Hohenwart leta 1821. V prostorih licejske stavbe je postavil prvo epigrafsko zbirko kamnitih spomenikov, zato velja za začetnika in ustanovitelja prvega lapidarija v Ljubljani. Ob dograditvi nove muzejske stavbe v času muzejskega ravnatelja Karla Dežmana so v pritličnih in kletnih prostorih našli svoje mesto tudi rimski kamniti spomeniki, ki so jih zaradi pomanjkanja prostora neurejeno vzidovali v stene pritličnega hodnika.
Leta 1995 so pričeli urejati lapidarij v pritličju muzeja in pokriti lapidarij na vrtu muzeja. Prenova je potekala v sklopu 10-letnega projektnega delu številnih muzealcev iz cele Slovenije. Obiskovalcem lapidarija sedaj lahko pokažejo vrhunsko razstavo »Zbirka rimskih kamnitih spomenikov iz obdobja 1. do 4. stoletja našega štetja.« Zbirka obsega 200 kamnitih spomenikov z rimskimi latinskimi napisi, ki so večinoma iz Emone in Iga ter njegove okolice. Ostali spomeniki so iz Trojan, Zasavja in Dolenjske, saj je bil muzej več desetletij edina znanstvena in kulturna ustanova Kranjske.
Vir: Narodni muzej Slovenije
Janez Pikon