Večer, Celjsko - Rozmari Petek: Že mati nas je nosila gor
Zreška Brinjeva gora je večini poznana "le" kot ena bolj zanimivih romarskih poti, v resnici pa skriva sledove davne preteklosti.
Na praznik Marijinega vnebovzetja je bilo na Brinjevi gori nad Zrečami na 630 metrih nad morjem precej bolj živahno, kot je sicer. Ljudje iz bližnje in daljne okolice so poromali k cerkvici na vrhu grebena, kot so vajeni že desetletja. "Mati nas je že kot majhne otroke nosila gor. Običajno smo šli že na predvečer praznika iz Frankolovega peš, nato smo otroci kar na poličkah zaspali, naslednji dan po obeh mašah smo se vrnili domov," se spominja Danica Operčkal iz Vojnika, ki vsako leto poroma na "male Višarje", kot so včasih poimenovali to romarsko pot. Takrat so še romarji k Mariji nosili miniaturne predmete, ki so poosebljali njihove prošnje. "Če je nekdo prosil za zdravje živine, je okoli oltarja nesel lesenega prašička, denimo, in ga nato odložil na levi strani oltarja. Enako velja za drugo živino, kakšne okončine, tudi dojenčke," razlaga Martin Mrzdovnik, domačin in eden najboljših poznavalcev zreške zgodovine nasploh.
"Črepinje" so arheologa navdušile
Se pa zgodovina Brinjeve gore (ali Zreč) niti slučajno ne začne zgolj s postavitvijo cerkvice, ki bo sicer kmalu dopolnila 250 let. Brinjevo goro so kot varno zavetje odkrili že ljudje iz kamene dobe. "Vzhodna stena je odsekana in skoraj neprehodna, zato je bila gora varna. Še nedolgo nazaj je z nje zgrmel planinec, kar dolgo časa so ga reševali," je dodal. Dokaze, da je bila gora naseljena že v pradavnini, je pred dobrimi šestdesetimi leti odkril sedaj že pokojni arheolog Pokrajinskega muzeja Maribor Stanko Pahič. "Zgolj naključno sicer. Namreč, na Stranicah je iskal ostanke rimske ceste. Ko je šel na malico v bližnjo gostilno, mu je mlad fant navrgel, da če že te stvari išče, mora priti na Brinjevo goro. Povedal mu je, da so doma ob kopanju za temelje nove hiše naleteli na kup raznih črepinj. Še isti dan je šel tja in videl, da je res, kar mu je fant pripovedoval. Kmalu je našel še gomile, ki so bile sicer videti le kot nekoliko drugače nasuti del terena, Pahič pa je takoj razbral, da so pod njimi grobovi," opisuje Mrzdovnik.
Za videti ni nič
Pahič je Brinjevo goro sistematično raziskoval deset let. Nekaj najdenih predmetov je danes v mariborskem pokrajinskem muzeju, nekaj pa na razstavi v atriju hotela v Termah Zreče. Vendar pa kljub bogatim najdbam ljudje, ki individualno obiščejo Brinjevo goro, o tem ne izvedo nič. "Za videti ni prav nič, ker so arheologi vse zasuli. Tudi pred cerkvijo, kjer stoji tabla in opisuje zgodovino cerkve, o tem nič ne piše. Le organizirane skupine izvedo nekaj več, ker si najprej ogledajo razstavo v hotelu avtorice Vesne Koprivnik," dodaja sogovornik. "Edino, kar popotnik (na goro vodi kar nekaj poti, celo alpinistična plezalna smer, imenovana Boštjanova pot, op. p.) lahko še v naravi vidi, je nekaj ostanka gradu Freudenberg. Vse ostalo je skrito pod zemljo. Na nekaterih grobiščih danes stoji hiša, celo gostišče, in izkopavanja niti niso možna."
Ukradli redek kip
So pa pred več kot sto leti na Brinjevi gori potekala še drugačna izkopavanja. "Na vzhodni strani je bil premogovnik črnega premoga, ki so ga po žičnici vozili do Zreč. Zid, ki stoji malo naprej od bencinske črpalke, je še vidni ostanek zaključka žičnice, nasproti pa je bila takrat železniška postaja," dodaja sogovornik in se ob tem spomni še na nekaj, kar pa je novo na Brinjevi gori. "V eni izmed kapel, ki vodijo do cerkve, je bil kip Marije s plaščem, precej redek, podoben tistemu na Ptujski Gori. Iz 17. stoletja je bil. Kasneje so ga prestavili v cerkve, od koder pa so ga ukradli. Hoteli smo narediti repliko, pa niti kakšne slike nismo nikjer našli. Do lani. Domačin je doniral za repliko in ta sedaj znova stoji v kapeli. A tokrat je dobro ‘prišravfan‘."
Bolj ciklamna gora
Pozoren pohodnik na Brinjevi gori opazi še nekaj nenavadnega – čeprav pod Pohorjem se na gori kažejo znaki kraškega sveta. "Veliko je apnenca in kamna, ki ga drugje tod okoli ne najdeš. Zakaj je ravno tukaj tako nenavadna geološka sestava, ne vem." Kot tudi ni natančno znano, zakaj so goro, na kateri brinja ne najdeš, pač pa prej polja ciklam, poimenovali Brinjeva. "Več razlag sem že slišal in po eni od teh gora sploh ni dobila ime po brinju, temveč naj bi ime izviralo iz keltske besede," pojasni. Morda bodo več izvedeli takrat, ko se bo kdo znova lotil raziskovanja zreške antične dediščine. Po najdenih grobovih sodeč, naj bi bila namreč na gori skrita še naselbina iz časa druge polovice 8. stoletja in prve polovice 9., a še ni bila odkrita.
Fotografije:
(1) Vzhodna stran Brinjeve gore je nevarno odsekana. Prav zaradi težje dostopnosti in s tem večje varnosti je bila naseljena že v pradavnini.
(2) Razstava v Termah Zreče.
(3) Veliko romarjev ne ve, da velja Brinjeva gora za enega najpomembnejših arheoloških najdišč v širši okolici Celja.
Tekst in foto: Rozmari Petek
GORA JE BILA POSELJENA
Brinjeva gora je bila skoraj kontinuirano poseljena od bakrene dobe do zgodnjega srednjega veka. Iz srednje bronaste dobe so našli ostanke naselitev in grobno gomilo, ki je pokrivala pet skeletnih grobov. V pozni bronasti dobi je Brinjeva gora imela že pravo naselje, h kateremu je spadalo tudi žarno grobišče s 77 žarnimi grobovi. Na prelomu iz 2. v 1. stoletje pr. n. št. so Brinjevo goro poselili Kelti, našli pa so tudi ostanke hiš iz rimske in poznoantične naselbine iz časa od konca 3. stoletja do začetka 5. Razstava, ki pripoveduje zgodovino Brinjeve gore z okolico, je na ogled v Termah Zreče. Sicer pa Zreče, kjer je danes strnjena poselitev, letos obhajajo 810-letnico prve omembe kraja.