Janez Pikon: Zdravilišče so naselili že v prazgodovini, njeno zdravilno moč iz njenega vodnega izvira so poznali že Kelti in Rimljani, verjetno njene tople vrelce. 
Obiščeva s prijateljem pred leti v prednovoletnem času zdravilišče in Terme Dobrna, ter se nekaj dni prepustiva ugodnostim, ki nama jih je ponudilo priznano zdravilišče. Terme Dobrna ležijo na nadmorski višini 375 metrov nad naseljem Dobrna nižje v dolini. Terme so treh strani obdane z gozdnimi griči Paškega Kozjaka in najvišjim vrhom Basališče. Najdeni so bili keltski kovanci in rimski nagrobnik, ki je sedaj vzidan v steno kapelice v Zavrhu. Kraj se v virih prvič omenja leta 1403, zdravilišče v letu 1582, prva zdraviliška stavba v pravem pomenu pa je bila postavljena 1624. Sedaj je delno utopljena v večkrat predelan Zdraviliški dom.
Naravno zdravilno sredstvo Terme Dobrna so vodne terme z lastnostmi rahlo zmerno alkalnih voda. Glavni topliški vrelec s temperaturo 36,5 °C z veliko ogljikovega dioksida, je neznatno radioaktiven, pa tudi alge mu dajejo posebno vrednost. Ob njem obstoji še vrelec hladne, železove vode s temperaturo 11 °C. K naravnim terapevtskim sredstvom se lahko dodajo še organska in anorganska sredstva, kot so peloidi, šota, bentonit.
V Termah Dobrna zdravijo ginekološka obolenja, hormonalne motnje, klimakterične težave, sterilnost, revmatske bolezni, rehabilitacija lokomotorne sestave, nevrološke bolezni, nevroze, periferne angioparije, športne poškodbe in drugo.
Vir: Terme Dobrna in Wikipedija
Janez Pikon