Že lani, ko sem šel v te konce nad vas Krn, je bilo zelo malo snega.
Marko Leban: Letos ni dosti drugače oziroma ga je manj. Pa, ok, nekje je treba začeti. Tako sem v soboto, 27. januarja v Velikem Stadorju nekako preborbal linijo, katero sem si ogledoval lani med plezanjem JZ rebra. Spodnji, popolnoma suh skok zgleda položen, lahek, vendar ko stojiš pod njim, je ta prave naklonine za plezanje.
Ko očistim nekaj mahu, vidim spodaj še kar naloženo kamenje eno na drugem, zato … ne vem, a sem ratal star, al pa … Nič, nekoč, ko bo spet meter snega, pridem in potegnem ta original na ramo levo gor. Vršne trave po desni strani so kot nalašč za ime Pojoča travica.
Z vrha se hitro spustim po Rikvercu in nadaljujem po Redoti gor in že prečim proti levi navzdol v kot tam pod Rdečim robom. Vstala Primorska in IX. korpus, sta dve udarni in prav simpatični 100-metrski liniji. Zakaj? Zato!!!
Škofič ima svoj značilni zob, desno od njega pa me je čakala še ena za razdevičit. V obeh skokih je bilo več kot dovolj putrčka oziroma nekoč smo temu rekli led. Še moje orodje, rabljeno v kamnolomu, je prijemalo brezhibno. Večja uganka je bila sestop … ampak dilema brez potrebe. Če pogledaš, tale značilni zob je pravi škrat, ki hudomušno kaže jezik planincem tja dol v dolino Lužnice, ampak previdno, v spodnjem delu ga varuje sam parkelj! (zadnja slika). Več informacij pa dobite na Primorskih stenah.
Sestop po Levi v Srednjem vrhu okoli 14h pa je zgodba zase …