Večer, Koroška - Jasmina Detela: Največje koroško žičničarsko podjetje GTC Kope po zeleni zimi in žledolomu v hudih težavah.
Samo lani 600 tisoč evrov izgube. Lastniki na kolenih, bodo pomagale občine?
Gorskoturistični center (GTC) Kope, ki je lastnik osmih žičniških naprav na priljubljenem koroškem smučišču Kope in je tudi največji ponudnik turističnih storitev v regiji, se je znašel v hudih težavah. Lansko leto so zabeležili le še 845 tisoč evrov prihodkov in pridelali skoraj 630 tisoč evrov izgube. Podjetje v lasti Športnega centra (ŠC) Pohorje, mariborskega Rikoma, Uniorja Zreče in Požarnih sistemov Miklavž ima likvidnostne težave in občasno blokiran račun. Direktor GTC Kope Srečko Jesenšek pojasni, da zaradi gospodarske krize, že druge zaporedne zelene zime in lanskega žledoloma. Skoraj prepolovilo se je število smučarjev, v minuli sezoni so jih našteli le še 33 tisoč, v lanski okoli 60 tisoč. Bremenijo jih tudi finančne obveznosti iz preteklosti, posledica investiranja v žičniške naprave. Bankam dolgujejo okoli 10,5 milijona evrov, večina jih je bila prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank.
V začaranem krogu
V podjetju ta čas izvajajo ukrepe za stabilizacijo poslovanja, čeprav veliko možnosti nimajo, saj je njihova dejavnost vezana na zimsko sezono. V tako imenovani mrtvi sezoni pet zaposlenih na terenu opravlja le najnujnejša vzdrževalna dela, pozimi dodatno zaposlijo med 15 do 20 ljudi za določen čas. Plače delavci prejemajo redno, denar za njihovo izplačilo pridobivajo sproti iz naslova odprtih terjatev do pravnih oseb, ki jim za opravljene storitve dolgujejo še okoli 60 tisoč evrov. Je pa vprašanje, kako dolgo jih še bodo. Koliko je GTC Kope dolžan različnim dobaviteljem, Jesenšek ni razkril, povedal je le, da se z nekaterimi od njih dogovarjajo o odložitvi plačila. "Znašli smo se v začaranem krogu. Če kmalu ne najdemo ustrezne rešitve, je možen tudi najslabši scenarij," pojasni direktor. Podatke o lanskem poslovnem rezultatu družbe pospremi z besedami, da je izguba zelo visoka. Ob tem kot predsednik Združenja slovenskih žičničarjev doda, da se večina slovenskih smučarskih centrov srečuje z likvidnostnimi težavami. O tej problematiki so se pogovarjali z gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo, ki je naklonjen sistemski rešitvi, da bi žičničarjem, ki ustvarijo četrtino turističnih prihodkov v Sloveniji, na pomoč priskočila država. "A kaj, ko smo spet brez vlade. Najmanj leto dni bo trajalo, da bomo našli novega sogovornika," meni Jesenšek, ki upa, da bodo od države dobili vsaj odškodnino v višini 50 tisoč evrov za odpravo posledic žledu.
Stagniral bi turizem regije
Rešitve za priljubljeno koroško smučišče, ki je gonilna sila koroškega turizma, intenzivno iščejo tudi sami. "Pet zaposlenih več na republiškem zavodu za zaposlovanje se pri že tako velikem številu brezposelnih verjetno ne bo poznalo. Treba se je zavedati, da je v ozadju cela veriga, ki funkcionira samo zaradi naših žičniških naprav. Morebitno zaprtje smučišča bi lahko v hude težave pahnilo ponudnike turističnih storitev na tem območju, dobavitelje in še koga. Stagniral oziroma ustavil bi se turistični razvoj regije. Časa ni veliko, do nove sezone nas loči le še nekaj mesecev. Dejstvo je, da za pokritje dela lanske izgube in popravilo naprav - zaradi njihove starosti je potrebno na žičnicah opraviti posebne tehnične preglede, kar nas bo stalo od 200 do 300 tisoč evrov - potrebujemo 400 tisoč evrov. Kje jih bomo dobili, iskreno povedano, še ne vem. V to zgodbo se bodo morali vključiti vsi, ki imajo interes, da Kope delujejo, od lastnikov, občin do turističnih ponudnikov," meni Jesenšek. Družbeniki so mu že sporočili, da morajo v teh negotovih razmerah prvenstveno poskrbeti za preživetje svojih osnovnih dejavnosti. Najmanj eden izmed njih, ŠC Pohorje, se utaplja v dolgovih.
Bodo pomagali župani?
S hudimi težavami koroškega žičničarskega podjetja so seznanili tudi pet županov koroških občin (Slovenj Gradec, Mislinja, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju), vključenih v razvojno partnerstvo za območje zahodnega Pohorja. "Načelno nas podpirajo, dogovorjeni smo, da se te dni sestanemo in dorečemo rešitve. Pripravlja se model, kako bi lahko občine finančno pomagale," pojasni Jesenšek. Odprta je tudi možnost dokapitalizacije podjetja. Intenzivno iščejo nove partnerje, ki bi bili pripravljeni vstopiti v lastništvo podjetja. Družbeniki ne postavljajo omejitev, pripravljeni so sprejeti vsakogar s svežim kapitalom.
Jasmina Detela
»Gorskega turizma bi bilo konec!«
Boštjan Paradiž, direktor slovenjgraškega podjetja Vabo, ki med drugim ponuja prenočitvene kapacitete tudi na Kopah, tam razpolaga z 260 posteljami, meni, da bi bilo treba podjetje GTC Kope ohraniti, saj bo v nasprotnem primeru konec gorskega turizma na Koroškem. Pričakuje, da se bodo v reševanje družbe GTC Kope oziroma slabe zimske sezone vključile tudi koroške občine. Tudi njegova družba ni v rožnati situaciji, izpad prihodkov v minuli zimski sezoni ocenjuje na 400 tisoč evrov, a imajo možnost primanjkljaj nadoknaditi v poletni sezoni. "Če GTC Kope smučarskih naprav letos pozimi ne zažene, to pomeni nezmožnost preživetja našega podjetja in ostalih turističnih ponudnikov na tem območju," ocenjuje Paradiž.
GTC Kope v hudih težavah
Jasmina Detela: Zaradi dveh zelenih zim, zlasti minule, so utrpeli velik izpad prihodkov
Največji koroški ponudnik turističnih storitev, Gorsko turistični center (GTC) Kope, se je znašel v hudih težavah. Direktor podjetja Srečko Jesenšek je povedal, da so zaradi dveh zelenih zim, zlasti minule, utrpeli velik izpad prihodkov. Dodatne težave jim je povzročil še žled, gospodarsko škodo ocenjujejo na 50 tisoč evrov. Lanski prihodki znašajo le še 845 tisoč evrov (leto poprej 1,1 milijonov evrov), izguba pa je skoraj 630 tisoč evrov. Bremenijo jih še finančne obveznosti iz preteklosti, ko so izdatno vlagali v posodobitev žičniške infrastrukture. Na Družbo za upravljanje terjatev bank je bilo prenesenih za dobrih 8 milijonov evrov finančnih obveznosti, od skupno 10,5 milijonov evrov, ki jih dolgujejo bankam.
„Minula zima je bila najbolj katastrofalna doslej. Če ne bo žičnic, ne bo turizma na tem delu Pohorja. Potrebno se je zavedati, da je v ozadju cela veriga, ki funkcionira samo zaradi naših žičniških naprav. Njihovo morebitno zaprtje bi lahko v hude težave pahnilo ponudnike turističnih storitev na tem območju, dobavitelje in še koga drugega,“ meni direktor družbe v lasti Športnega centra (ŠC) Pohorje, mariborskega Rikoma, Uniorja Zreče in Požarnih sistemov Miklavž. Po njegovih besedah časa ni veliko, saj jih do nove sezone loči le še nekaj mesecev. Pet zaposlenih še redno prejema plače, denar pridobivajo sproti iz naslova odprtih terjatev do pravnih oseb, ki jim dolgujejo še okoli 60 tisoč evrov.
Družbeniki so že sporočili, da morajo v teh negotovih gospodarskih razmerah prvenstveno poskrbeti za preživetje svojih podjetij. Kot je znano, se vsaj eden od njih, ŠC Pohorje, utaplja v dolgovih in ga rešuje mariborska občina. Jesenšek je s finančnimi težavami podjetja, ki za posebne tehnične preglede in zagon naprav v prihajajoči sezoni potrebuje 400 tisoč evrov, seznanil tudi župane petih koroških občin, vključenih v razvojno partnerstvo za območje zahodnega Pohorja. Pripravlja se model, na kak način bi lahko finančno pomagale. Iščejo tudi nove partnerja/e, ki bi bili pripravljeni podjetje dokapitalizirati.
Jasmina Detela