Marko Gasser, župan Občine Železniki, domneva, da so bili januarja na Jelovici v naravo izpuščeni trije volkovi.
Cveto Zaplotnik: V Zavodu za gozdove Slovenije informacije označujejo za neresnične, komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa poziva k preiskavi.
Železniki – Marko Gasser, župan Občine Železniki in tudi član posvetovalne skupine za upravljanje velikih zveri pri ministrstvu za naravne vire in prostor, je na svojem Facebook profilu objavil, da so bili v noči s 6. na 7. januar na Jelovici, tik ob meji lovišča Lovske družine (LD) Železniki in LD Nomenj Gorjuše, izpuščeni v naravo trije volkovi. To naj bi dokazovale fotografije sledi v snegu, ki mu jih je posredoval občan, volkove pa naj bi videli tudi delavci, ki so v bližini sekali in pospravljali les.
Kaj se je dejansko dogajalo?!
Kraj, kjer so bile posnete fotografije, si je župan potlej ogledal na terenu. Ugotovil je, da so bile okoli prostora, kjer je bilo parkirano vozilo, stopinje psa s širino tace šest centimetrov, poleg teh pa so bile vidne tudi sledi volka s šapo širine od enajst do dvanajst centimetrov. Sledi so bile vidne tudi na lokaciji, kjer so gozdni delavci sekali in spravljali les. »Kaj se je dejansko dogajalo in ali gre za naključni splet okoliščin, je težko ugotoviti, dejstvo pa je, da so bili volkovi prisotni. Ali so bili tam dejansko izpuščeni, ne moremo dokazati, saj ni posnetkov, vendar so mi molk vseh organov in številni klici domnevno vpletenih močno sumljivi,« je zapisal Marko Gasser, ki je po objavi na Facebooku in tudi po tem, ko je o domnevnem izpustu volkov v naravo obvestil nekatere posameznike in ustanove, pričakoval, da se bodo pristojne državne službe odzvale, preiskale primer ter podale svoje mnenje. Nič od tega se ni zgodilo, župan je, kot pravi, potlej doživljal le osebne napade in tudi grožnje.
Genetika kaže na izvor volkov
Na informacije, da na Gorenjskem volkove naseljujejo ljudje in da v naravo spuščajo celo volkove iz Živalskega vrta v Ljubljani, so se s sporočilom za javnost odzvali v Zavodu za gozdove Slovenije, kjer zatrjujejo, da še nikoli niso odlovili volkov za preselitev ali za to, da bi jih izpuščali v naravo. »Rezultati genetskih analiz jasno kažejo, od kod izhajajo posamezni volkovi,« pravi Miha Marenče, ki v zavodu vodi sektor za načrtovanje razvoja gozdov. Genetika tako kaže, da so volkovi na Jelovici potomci slovenskih volčjih tropov z Vremščice in Trnovskega gozda, volkovi na Pokljuki pa izvirajo iz italijanskih Alp in južnih Dinaridov. Naraščanje števila volkov v Sloveniji v zadnjih letih je po oceni zavoda predvsem posledica naravnega prostorskega širjenja populacije proti severu in severozahodu države.
Pozivi k preiskavi domnevnega izpusta
Problematiko domnevnega izpusta volkov v naravo je na izredni seji obravnavala tudi komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Komisija meni, da je nedopustno kakršnokoli doseljevanje velikih zveri v naravo, a ker ni dobila jasnega odgovora glede domnevne naselitve volkov na Jelovico, je predlagala, da inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter inšpektorat za naravne vire in prostor, v primeru suma kaznivega dejanja pa tudi policija, raziščejo primer. Pristojne strokovne službe je tudi pozvala, da v državi določijo največje število volkov, ki bi še omogočalo sobivanje s prebivalstvom, in da se pri tem opredelijo tudi do vprašanja conacije.
Nihče nima dovoljenja za doseljevanje volkov
V razpravi na seji komisije državnega sveta je Mateja Blažič z ministrstva za naravne vire in prostor pojasnila, da nihče v Sloveniji nima dovoljenja za doseljevanje volkov in da za to tudi ni nobene potrebe. Po navedbah Barbare Mihelič iz Živalskega vrta Ljubljana je v živalskem vrtu trenutno deset volkov kanadske podvrste, pet mladičev iz leta 2022 pa so premestili v živalski vrt v Hannover. Cilj projekta Life Wolfalps EU, v katerem sodelujeta zavod za gozdove in biotehniška fakulteta, ni povečevanje števila volkov, temveč zmanjšanje konfliktov v okolju, je povedal dr. Hubert Potočnik in dodal, da doseljevanja volkov ni nikjer v Evropi. Za volkove je namreč značilna izredna mobilnost, saj lahko premagajo velike razdalje – nekaj sto ali celo tisoč kilometrov.