17.06.2014
Megi: Po precej sušnem letu sva se z Juretom nekoliko modernizirala in vendarle vsaj malo začela preganjati sušo. Je že res, da nama nenehne vožnje na že prav dolgočasni relaciji SG–LJ in LJ–SG poberejo precej časa in energije, ampak vsaj energijo potem dobiva nazaj v hribih.
Dobre tri tedne nazaj sva kljub dežju vztrajala pri nedeljski vožnji na Vršič, saj po dolgem času prostega dne res nisva hotela preždeti doma. In imela sva prav: na Vršiču je bilo suho. Grozeči oblaki in dež zadaj za Špikom so naju sicer malo bremzali pri odločitvi, ali naj vstopiva v Steber ob Kamenkovem kaminu, najboljši (beri izredno kratek) dostop in dejstvo, da smer ni dolga pa sta popustila bremze in ni nama bilo žal. V lepi smeri naju je le na koncu majčkeno hotela bičati sodra, to je bilo pa od neprijetnosti tudi vse. Odlična smer za pošihtnico (če ne kreneš s Koroške, seveda).
Nedelja, 1. junija, je bila vse prej kot tista teden dni pred njo. Sonce in vročina. Odličen dan za severno steno Debele peči. Paula Jesih je ime, ki ima pri nama obema posebno mesto, zato sva si izbrala njeno smer: Jesih-Potočnik. 500-metrska štirica, ki jo ja Paula z Mihom preplezala, mislim, da leta 1927, je čudovita smer, precej logično speljana, le izstop je morda malo neroden. Čeprav sva v celoti hotela preplezati Paulino linijo, sva se na koncu odločila za direktni izstop, saj je bilo na nekaterih mestih še kar nekaj snega, ki sva se mu s tem vsaj delno izognila. Bi pa oceni dodala en plus, druga štirica se nama je namreč zdela nekoliko bolj zasoljena, kot bi človek pričakoval od ocene –IV.
Še največ težav sva imela s sestopom, saj je precej poti še skrite pod snegom, poznajo se posledice žleda, pa še neznansko vleče se. Tiste bližnjice, ki te po grapi pripelje na lovsko pot, nisva niti iskala – neznano območje, sneg v grapah … Smer je pa res čudovita! Paula je carica!
Vigredna v Peci me je že dvakrat zavrnila, nazadnje lani, ko sva z Juretom obrnila zaradi grozeče nevihte, a v nedeljo naju oblaki pa le niso pregnali. Tudi zato, ker sva v steni videla Andreja in Grega, ki sta opremljala nekaj divjega, pa sva si rekla: “Če sta lačen in Gradišnik v steni, pol bo pa vreme ziher zdržalo!”
Ponavljam se že, ampak kaj čem, če je pa res: še ena res lepa smer! Miha in Fižola, res sta našla lepo linijo in naredila čudovito smer! Malo si celo domišljam, da bi glede na potek na vrhu vedela, čigava je, ne da bi prej slišala, komu gre prvenstvo.
Napisala sem, da sva se modernizirala … Pa ne samo z mojim novim retro kladivom, v veliko veselje in zabavo nama je sestaviti kak filmček in z veseljem ga pokaževa, če le koga zanima.