Janez Pikon: Na Moličko planino čez Prag z Velikega vrha in Velike Zelenice, do Kocbekove koče na Molički planini s kapelico Cirila in Metoda na robu Robanovega kota z južno steno, ki se strmo dviga v ostenje mogočne Ojstrice. 
Nad planino Ravni (1580 m), vzhodno pod vrhom Dleskovca na parkirišču severozahodno nad planino začnemo po markirani stezi, ki nas vodi proti Korošici nam prihrani nekaj orientacijskih skrbi ob rahlem vzpenjanju po kraškem svetu do prevala Sedelce (1840 m) med Velikim vrhom (2114 m), današnjim ciljem in Dleskovcem (1965 m). Dvigujemo se po neoznačeni, vendar uhojeni stezici severno pod Velikim vrhom po pobočju Zelene trate do sedla na grebenu med jugovzhodnim Velikim vrhom in severozahodno, ter razgledno Veliko Zelenico (2114 m). Med iskanjem prehodov brez posebnih težav dosežemo vršno planoto z vrhom in sosednjo Veliko Zelenico, odkoder se planota zahodno prelomi v Robanov kot.
Krajši odmor na razglednem in vetrovnem vrhu izkoristimo v zavetrju gore in grebena do Velike Zelenice. Vračanje po južnem grebenu popestri redko ruševje in že dosežemo sedlo Prag (1870 m), odkoder se zahodno približamo Molički planini s staro Kocbekovo kočo, ter lični kapelici Cirila in Metoda.
Sestopimo po smeri vzpona na markirano pot in po njej do sedelca med Velikim vrhom in Dleskovcem, od tod nekateri med ruševjem po stezici širokega in prostranega Dleskovca na planino Ravni in parkirišča severozahodno nad planino.
Zanesljivo lahko trdimo, da se je tudi na Molički planini konec prejšnjega stoletja gradilo slovensko planinstvo. 16. avgusta 1894 je savinjska podružnica SPD slovesno odprla slovensko planinsko kočo. Denar so zbrali s prostovoljnimi prispevki. Krstili so jo s Kocbekovo kočo na Molički planini in je bila odprta le mesec dni (dan manj) za Orožnovo kočo (17. julij 1894) na planini Za Liscem južno pod Črno prstjo, ki je poznana kot prva slovenska planinska koča. Le tri leta kasneje pa je savinjska podružnica SPD zgradila kapelo svetega Cirila in Metoda. Objekta na planini nista imela rožnate zgodovine. Planinska koča je z leti propadala, dokler se ni povsem porušila, Kapelico pa je v 50-tih letih porušil skrivnostni plaz in le požrtvovalnemu delu domačinov se moramo zahvaliti, da je bila ponovno zgrajena v letu 1989. V času postavitve je bila s 1780 metri, najvišje ležeča kapelica na Slovenskem. Molička planina in Molička peč pa sta zelo priljubljeni planinski točki, v kapeli se v poletnih mesecih občasno opravlja Sveta maša.
Janez Pikon