Večer v nedeljo, Gore: Tatjana Vrbnjak: V soboto, 11. oktobra, pripravlja Planinsko društvo Maribor Matica ob 60-letnici koče na Žavcarjevem vrhu svojo osrednjo letošnjo prireditev
Na Žavcarjev vrh
Kočo na Žavcarjevem vrhu so odprli 10. oktobra 1954
Koča na Žavcarjevem vrhu je bila prva planinska koča na Kozjaku. O tem, da bi bilo dobro nekje na Kozjaku postaviti kočo, so razmišljali že med obema svetovnima vojnama. Ideja je postala še bolj živa kmalu po drugi svetovni vojni, glavni motiv pa je bilo varovanje slovenskosti in tudi slovenskega ozemlja. O tem, da bi nekje na tem območju, ob robu naše severne meje, postavili planinsko kočo, so torej že lep čas razmišljali planinci in Tedi Voglar, športnik in planinec, je 1951. odkril Žavcarjev vrh.
"Četudi je vrh viden iz Maribora, je moral nekdo pokazati nanj in predlagati, da bi bilo tam pravo mesto za kočo," razlaga gospodar planinske koče na Žavcarjevem vrhu Franc Vračko.
Lokacijo določila 50-članska komisija
Voglar je vse bolj zavzeto opeval Žavcarjev vrh in zamisel, da bi na njem postavili kočo. Nato so začeli preučevati zemljevide in dostope do Žavcarjevega vrha, razglabljati o vodi, elektriki, se spraševati o lastništvu zemlje, opazovati sneg pozimi, razmišljati o velikosti koče. Natančno lokacijo so določili tako, da je odšla tja na izlet skupina več kot 50 planincev, članov komisije oziroma takratnega upravnega odbora planinskega društva. Zemljišče za planinsko kočo - na zemljišču je tudi izvir vode - je planincem zastonj podaril Matija Fike, kmet na Slemenu 20. Darilno pogodbo sta Fike, po domače Vrabl, in Planinsko društvo Maribor Matica podpisala 20. junija 1953 - na slovesnosti v soboto bodo na koči v zahvalo in spomin na to odkrili spominsko ploščo. Naslednjega leta se je začela gradnja.
"Gre za montažno gradnjo. Montažne elemente so naredili v Podvelki in jih spravili na Žavcarjev vrh z vojaškim kamionom in goseničarjem, le tako so lahko dele privlekli navzgor po tistih grapah," razlaga Vračko. Med gradnjo sta bili v veliko pomoč družini bližnjih kmetij Fike in Namestnik, kjer so delavci spali in se pri Namestnikovih tudi hranili.
"Nasploh so na obeh kmetijah pri gradnji koče zelo veliko pomagali," še pravi Vračko in dodaja, da so imeli srečo tudi z oskrbniki, ki skrbijo za kočo. Med letoma 1985 in 2003 sta bila oskrbnika Jožica in Mirko Grace starejši, nato sta od staršev to delo do leta 2007 prevzela Hermina in Mirko Grace, po rojstvu njunih otrok za pet let Urbasovi iz Selnice ob Dravi in od 2012. sta oskrbnika spet mlajša Gracetova z bližnje kmetije Namestnik.
V preteklih šestih desetletjih je koča doživela kar nekaj vlaganj. Obnovljene so bile sanitarije, narejena centralna kurjava, pred leti so staro streho iz lesenih skodelj, ki je dotrajala, zamenjali z novo, prenovljene so bile kuhinja, predsoba in kurilnica. A potreb po vlaganjih kar ne zmanjka. "Obnoviti bi bilo treba okna in polkna, v prvem in drugem nadstropju vgraditi sanitarije in sanirati teraso, treba pa bo tudi urediti čistilno napravo," pravi Vračko. "Kdaj nam bo vse to uspelo storiti, bo odvisno od denarja. Stanje ni rožnato. Včasih je društvo dobilo precej več donatorskih in sponzorskih sredstev, zdaj pa se, podobno kot mnogi drugi, srečujemo s tem, da je možnosti in posluha donatorjev in sponzorjev, da prispevajo za delovanje društva, vse manj."
V soboto pohod, tek, kolesarjenje
Koča, ki ima sicer tri dvoposteljne in štiri šestposteljne sobe, velja za "dnevno" kočo, prenočevanj je v njej zelo malo, saj je relativno blizu mestu in se pohodniki po Kozjaški poti raje odločijo za druge možnosti na njej. Koča je odprta celo leto ob sobotah, nedeljah in praznikih (med tednom ne), po celem objektu je napeljana centralna kurjava. Dostop je možen iz več smeri, do tja pa se je mogoče pripeljati tudi z avtomobilom. Poleg posameznih pohodnikov se na Žavcarjev vrh radi odpravijo tudi osnovnošolci, člani planinskih mladinskih odsekov na šolah, tam so tudi planinski tečaji, vse bolj pogosto pa se na Žavcarjev vrh podajo tudi kolesarji - ob letošnji kolesarski tekmi je bilo na vrhu kar okoli 700 udeležencev. "Ob lepih vikendih se oglasi okoli 200 obiskovalcev," pravi Franc Vračko. No, letos se je pri obisku kar precej poznalo, saj je bilo v poletni planinski sezoni prav ob koncu tednov pogosto muhasto vreme.
Gotovo se bodo mnogi pohodniki, tekači in kolesarji na Žavcarjev vrh podali v soboto, 11. oktobra, ko ob 60-letnici delovanja koče Planinsko društvo Maribor Matica pripravlja veliko slavje. To je tudi osrednja letošnja prireditev tega društva. Kulturno-zabavni program se bo pričel ob 11. uri - otroci bodo risali markacije na les in si tako naredili obesek za nahrbtnik, ogledati si bo mogoče kuhanje oglja na bližnji kmetiji Mirka Graceta, predstavil se bo vodniški odsek, in sicer bodo vodniki med drugim kazali zavezovanje vozlov, podelili bodo društvena priznanja, ne bo manjkalo pesmi in plesa ... Do Žavcarjevega vrha se bo mogoče v soboto odpraviti na pohod (odhod bo ob 9. uri od izhodišča v Bresterniškem jarku - pri Sp. Rušniku ali pri Šikerju), na gorski tek (odhod je ob 10. uri, izhodišče je na Spodnjem Slemenu v Selnici) ali na kolesarski vzpon (odhod je ob 9. uri, izhodišče je v Bresternici, na parkirišču pri Mercatorju). Pohod bo v vsakem vremenu, teka in kolesarjenja pa ob dežju ne bo.
Tatjana Vrbnjak
POTI DO ŽAVCARJEVEGA VRHA
1. Jelovec (žaga) - Žavcarjev vrh, 2 uri in 30 minut hoje
Peljemo mimo Bresternice (smer Dravograd), in ko prečkamo most, smo na izhodišču poti. Do tod vozi tudi mestni avtobus. Prvi del poti je asfaltiran do kmetije Rožič. Naprej hodimo po makadamski cesti, 10 minut pred kočo zavije pot skozi redek gozd.
2. Šobrov vrh - Žavcarjev vrh, 1 ura in 30 minut hoje
Od Bresternice do Šobrovega dvora vodi dva do tri kilometre asfaltne ceste. Pot zavije v levo, pelje zložno skozi gozd, mimo osamljenih kmetij, in ko pridemo iz gozda, smo že tik pred kočo. V soboto bo do izhodišča te poti zagotovljen lokalni avtobusni prevoz.
3. Sp. Slemen (pri cvetličarni) - Žavcarjev vrh, 2 uri in 30 minut hoje
Peljemo v smeri Maribor-Dravograd, pri tabli Sv. Duh na Ostrem vrhu smo na začetku poti pri cvetličarni. Nekaj minut gremo po cesti, nato navkreber po gozdu, čez Jarčev vrh, mimo stare osnovne šole in osamljenih kmetij. Približno na polovici kmeti pridemo do kmetije Kovač. Zavijemo v gozd in še naprej sledimo markacijam, ki nas vodijo do poti z Jelovca. Kmalu smo pri koči.
4. Dobajev mlin (Lovski dom) - Žavcarjev vrh, 1 ura in 30 minut hoje
Peljemo do Bresternice, mimo trgovskega centra, nato ob Bresterniškem potoku približno sedem kilometrov. Ob tabli, ki označuje pot čez Kozjak, parkiramo. Pot vodi čez potok, strmo skozi gozd. Pri kmetiji Vrabl pridemo na točko z lepim razgledom na zahodne Slovenske gorice in Avstrijo. Sledimo markacijam in kmalu smo pri koči.
5. Zg. Kovač - Žavcarjev vrh, 1 ura in 30 minut hoje
Pri tabli za Sv. Duh na Ostrem vrhu peljemo ob rečici Bistrici do smerne table pri domačiji Zg. Kovač. Tabla kaže proti Žavcarjevemu vrhu. Pot pelje kakšnih 10 minut po asfaltni cesti. Pri smerni tabli krenemo desno navkreber v gozd. Gremo mimo kmetije Rumf, nato ob travniku navkreber do Ročiča, kjer pridemo na gozdno cesto, ki vodi do koče na Žavcarjevem vrhu.
