Andrej Gradišnik: ... Prva aklimatizacijska rotacija
Pred končnim poizkusom vzpona na vrh sem si zamislil vsaj dve aklimatizacijski rotaciji. Zato sem si želel prvo opraviti čim prej. Na poti do baznega tabora pod Everestom je vse potekalo kar tekoče. Trek od Lukle do baznega kampa sem, za razliko od ostalih, skrajšal za dva dni. Natanko devet dni po tem, ko sem na brniškem letališču sedel na letalo sem bil že v baznem taboru pod Everestom na višini 5400 metrov.
Tu pa se je tempo močno zmanjšal. Agencija Seven summit track, je največja in najmočnejša organizatorka vzponov na himalajske osemtisočake. Z njimi sem se dogovoril, da bom lahko na gori delal po svojem programu in koristil vso njihovo podporo in logistiko. Vse lepo in prav, a kaj kmalu se je pokazalo, da njihova logistika – beri šotori na gori, niso usklajeni z mojimi predvidenimi rotacijami. Kar devet dni je minilo od mojega prihoda v bazni tabor pa do, za Šerpe zelo pomembne Puje, ko Lama pride in posveti tabor ter vse nas, ki se bomo namenili na goro. Šele z zaključenim obredom Puje smo dobili zeleno luč za odhod na goro. Seveda sem sam pohitel z prvo rotacijo.
27. 4. 2023 ob dveh ponoči sem s prvo skupino somišljenikov zapustil bazni tabor. Kljub upoštevanju pravila za vzpone na visoke višine: “Delaj počasi in vztrajno!”, sem bil čez ledni slap na T1 (6050 m) prehitro, da bi Šerpe že uspele postaviti šotore. Ledni slap, ki številnim klientom predstavlja strah, za alpinista ne pomeni tehničnih težav. Samo majavih aluminijastih lestev, nameščenih preko ledeniških razpok, te ne sme biti strah.
Po prespani noči na T1, sem se 28. 4. 2023 zlagoma dvigal proti T2, obdan z Nuptsejem na desni, Lotsejem pred sabo in Everestom na levi. Krasen ambient, pa tudi krasen sončen dan in pa manj prijetna posledica neusmiljene sončne pripeke. Na srečo sem do T2 na višini približno 6500 metrov porabil vsega dve uri in pol.
29. 4. 2023 sem se ob fiksnih vrveh, po mestoma zelo trdem vodnem ledu, Lotsejevega pobočja, povzpel do T3. Za tabor na neugodnem ledenem pobočju so zaenkrat stali šele štirje šotorčki. Žal, kot kaže še nekaj časa ne bo našega. Povzpel sem se še kakšnih sto metrov nad šotorčke, tako da sem z gotovostjo presegel 7000 metrov, nato pa sem se ob vrveh spustil navzdol.
Naslednjega dne, 30. 4. 2023, sem po zajtrku, s T2 sestopil v bazni tabor, ki mi na odpravi nudi pravo udobje. Kosilo v skupni jedilnici, tuširanje z dvajsetimi litri vroče vode v mehu obešenem pod strop šotora in globok popoldanski spanec v svojem šotoru, pa so nagrada za napore preteklih dni.
Kljub nekoliko pozni prvi aklimatizacijski rotaciji sem z izvedbo in počutjem zadovoljen. Praktično vsi “klienti” s katerimi se srečujem načrtujejo le aklimatizacijsko rotacijo do T3 in nato po počitku v bazi in ob prihodu “vremenskega okna” vzpon na Everest ali Lotse. Nekateri načrtujejo celo vzpon s pomočjo dodatnega kisika že iz T2. To seveda ni v skladu z mojimi gorniškimi pogledi. Kako pa bom v praksi lahko sledil svojim željam, pa bo odvisno tudi od tega kdaj bomo imeli postavljen vsaj en šotorček na T3.
Danes, pa še nekaj naslednjih dni, vreme tu ni, oziroma ne bo najlepše. Ravno pravo za moj nekajdnevni zaslužen in načrtovani počitek.
Lep pozdrav izpod gore, ki med vsemi na svetu seže najvišje.