AK Slovenska Bistrica: ... skupni trening v letošnji sezoni
V soboto smo se otroci treningov športnega plezanja in njihovi trenerji odpravili na prvi skupni trening v tuji telovadnici. Za mnoge je bil to prvi trening izven domače telovadnice, zato smo se odpravili kar v bližjni plezalni center Ljubljana. Kot je to v navadni, je eden izmed otrok spisal kratek spis o svojih doživetjih, ki si ga lahko preberete spodaj. Objavil sem tudi nekaj fotografij v galeriji.
Matic Leva
Prejšnjo soboto smo odšli na plezanje v Plezalni center Ljubljana. Na pot smo se odpravili ob 8. uri zjutraj, kar je zame zelo zgodaj, še posebej za soboto, zato sem zamudila. Tja sem se peljala v avtu z Ajdo, Emo, Maticem in Marjeto. Prispeli smo okoli 9. ure. Vsak je iz prtljažnjika vzel svojo torbo ter nekaj opreme, nato pa smo izpolnili prijavnice ter plačali vstopnino. Najprej smo se preoblekli ter pripravili za plezanje pri čemer smo imeli nekaj težav, zaradi omaric, ki požirajo denar. Nato smo se ogreli v majhni, skoraj premajhni sobici za nas, na srečo brez teka. Potem smo plezali v najbližji sobi, preplezali smo skoraj vse smeri, nekateri lažje, nekateri težje. Ker smo po parih urah bili že skoraj vsi preveč lačni, da bi nadeljevali smo si privoščili malico.
Po malici smo odšli v največjo dvorano, kjer smo plezali kot živali, najprej visoko kot opice, potem počasi kot lenivci (težke smeri), pa tudi nerodno kot slon na kolesu (takrat ko nismo smeli stopati na stopke). V tej dvorani mi je bila najbolj všeč naprava za samovarovanje, ki ji najprej nisem preveč zaupala, drugi pa tudi ne. Naslednja na vrsti je bila dvorana s previsi, v kateri smo samostojno plezali bulderje. Proti koncu je vsem že zmanjkalo moči, nekaterim pa tudi koncentracije, zaradi tega so goljufali (švinglali). Ko sva to z Ajdo ugotovili in to besedo uporabili v vsakem drugem stavku, nama je Matic prepovedal uporabo, zato sva našli sopomenke, so Urbana in Luko spravile v obup. To je bilo za naju z Ajdo konec resnega plezanja.
Kmalu zatem smo končali in se preoblekli ter si privoščili malico št. 2, nato pa odšli proti domu. Ko smo se vozili nazaj so bili najbolj aktualni telefoni. Prišli smo nazaj v Slovensko Bistrico ter šli vsak svojo pot svojo pot.
Plezanje v Ljubljani mi je bilo všeč, eden izmed razlogov je tudi, da nismo delali vaj za moč.
Lučka Gregorič