Kako ustaviti odhode domačinov iz Trente - KS opozarja javnost
Vrhunec lepote Soške doline je Trenta, ki pa bledi zaradi hitrega upadanja prebivalcev. Tako pravijo v krajevni skupnosti Soča-Trenta, kjer so se odločili, da s pomočjo svojega občinskega odbornika Marjana Brica opozorijo slovensko javnost na sedanji težavni položaj doline Trente, kjer živijo le štirje ljudje na kvadratni kilometer.
Na zadnji seji tolminske občinske skupščine je Marjan Bric v odprtem pismu skupščini opozoril, da se je v zadnjih desetih letih število prebivalcev Trente zmanjšalo za 200. Od 474 prebivalcev krajevne skupnosti Soča-Trenta je četrtina ljudi starih nad 60 let, otrok do 15. leta starosti je 15 odstotkov, upokojencev je 107, zaposlenih pa 117. Pol vasi Lepena je prazne. Tukaj imajo le še dva otroka. Prazna je dolina Zapodna, kjer je pred dvajsetimi leti bila še šola. V zaselkih Lemovje, Skala in Vrsnik je vseh 40 hiš praznih. Podružnično šolo imajo le v vasi Soča, kjer je vpis v prvi razred vsako drugo leto.
Da bi ustavili razseljevanje ljudi v Trenti, je vodstvo krajevne skupnosti med prebivalci treh vasi iz- vedlo anketo. Vpraševali so 92 družin. Želje so naslednje:
Trenta je z zunanjim svetom slabo povezana. Ozka in nevarna cesta, ki povezuje Bovec, Sočo, Trento, Vršič in Kranjsko goro, je zastarela. Dolina bi naj bila z Vršičem povezana tudi pozimi ali pa naj bi pod Vršičem speljali predor do Kranjske gore. Sodobnejša cesta na Vršič ali pod njim, bi omogočila hitrejši razvoj alpskega turističnega središča Bovec. Zaradi slabe ceste traja turistična sezona v Trenti le julija, avgusta in septembra.
Največ Trentarjev je zaposlenih v gozdarstvu, ki daje težak kruh. Vso sezono obratujejo le dve gostilni v Soči in planinska koča v Trenti. Zato se Trentarji zaposlujejo v Bovcu in v italijanskem rudniku Rajbelj. Izumrlo je tudi kmetijstvo. Poleti pasejo ovce le še na dveh planinah. Kljub temu je šestdeset anketirancev odgovorilo, da bi se ukvarjali s sirarstvom, če bi bile boljše možnosti za zaslužek. Kakih 30 Trentarjev pa je odgovorilo, da bi želeli delati v tovarni, če bi ta bila v Trenti.
V Trenti ni telefona, električno in vodovodno omrežje je zastarelo, televizijski in radijski sprejem je slab. V odgovorih na anketo so tudi poudarili, da niso nasprotniki graditve vikendov v Trenti. Le-teh je sedaj nad 70.
V zadnjih letih je bilo precej razprav o ohranitvi narodnega parka v Trenti. O tem je v pripravi tudi republiški zakon. Trentarji pravijo, da jim narodni park mora dati možnosti (ob zaščiti naravnih lepot), da ljudje na tej zemlji ostanejo. Zato se zahteve Trentarjev zlivajo v sedem predlogov za ureditev sedanjega položaja in prihodnosti te pokrajine.
Odbornik Marjan Bric je na seji tolminske skupščine poudaril, da vidi pot k ureditvi položaja Trentarjev v ureditvi sodobne ceste Bovec-Vršič-Kranjska gora, v napeljavi sodobnega telefonskega omrežja, v hitrejšem razvoju turizma, ki ima z narodnim parkom poseben pomen, v postavitvi manjše konfekcijske tovarne; v ureditvi šole, turistične poti Lepena-Krnsko jezero- Komna, kjer je bila turistična sezona tudi pozimi in v ureditvi električnega in vodovodnega omrežja. Toda, je dejal, pomagala naj bi širša družbena skupnost.
PETER POTOČNIK