Vodniki lavinskih psov so komaj ujeli še dovolj snega
LJUBLJANA - Muhasta zima in pomanjkanje snega sta poskrbela, da so se naši reševalci, vodniki lavinskih psov letos srečali dokaj pozno. Še to bi se jim skoro izjalovilo: pomladna odjuga je pobirala sneg s tako močjo, da bi ga bilo skoro zmanjkalo.
Na plazove ob ruševinah nekdanje spodnje koče pod Golico so privedli 20 psov, od katerih jih je 18 prestalo preskušnjo. Z izjemo dveh udeležencev iz Ljubljane, ki nista organizirana reševalca, so bili vsi drugi člani GRS, ki pa ne odreka možnosti, da bi se privadili iskanju zasutih v plazu tudi drugi državljani, če imajo za to veselje in psa ter de tako dopuščajo možnosti. Registriran vodnik lavinskega psa, reševalec pa postane samo tisti, ki se aktivno vključi v delo GRS, opravi vse izpite, vštevši preskus znanja psa, se izvežba v dajanju prve pomoči in vseh potrebnih veščinah, zlasti pa v veščini poznavanja plazov.
Po že ustaljeni navadi so tudi letos vodil tečaj tovariš z Jesenic pod vodstvom načelnika odseka za lavinske pse Janeza Ramuša in načelnika postaje GRS Jesenice Jožeta Makovca. Zbrali so se vodniki z Jesenic (6), Kranja (1), Celja (1), Ljubljane (3, dva gosta novinca), Prevalj (3), Bohinja (4), Mojstrane (1), Kamnika (1).
Najprej je bila nočna vaja. Iskali so vsi psi in pri svitu bakelj tudi vsi našli v plazu skrite predmete.
Naslednji dan je bil namenjen iskanju zasutih ljudi. Vsak pes, ki je hotel dobiti priznanje in se uvrstiti na seznam psov operativcev, je moral najti plazovih vsaj dva zasuta človeka in en predmet. Med dvajsetimi psi to ni uspelo le dvema v roku 30 minut, ki je bil postavljen kot skrajna časovna meja.
Nedelja je bila posvečena dodatnemu popolnjevanju, iskanju predmetov in izmenjavi izkušenj na plazovih. Čas srečanja so vodniki posvetili so pomenkom o novostih, pregledali so letošnje nesreče zavoljo plazov v Jugoslaviji in obravnavali, kašne nove možnosti, zlasti zmanjšanje števila mrtvih v plazovih, prinašajo nove, elektronske naprave za iskanje pogrešanih.
Med drugimi sklepi je še zlasti pomemben, da bo GRS posvetila še zlasti izdatno pozornost vzgoji lavinskih psov v Posočju, predvsem na območju Kaninskih žičnic, kjer brez nenehnih, solidnih ukrepov zoper plazove ne bo možno nemoteno delo žičnic.
Vodniki lavinskih psov zadnje čase nekoliko bolje sodelujejo tudi s kinologi, ki jim na tečajih klubov za vzrejo športnih psov posredujejo svoje izkušnje in znanje s področja vede o snegu, plazovih in iskanju žrtev plazov s psi.
INŽ. PAVLE ŠEGULA