Poročanje o našem planetu je postalo (pre)tvegan posel, kaže (s)poročilo, objavljeno danes, na svetovni dan svobode tiska. Napadenih je bilo na stotine novinarjev, ki so pokrivali teme, kot so podnebne spremembe, rudarjenje in krčenje gozdov po vsem svetu - v zadnjih 15 letih je bilo ubitih na desetine.
Raziskave Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodne zveze novinarjev prikazujejo srhljivo sliko nevarnosti, ki jih predstavlja okoljsko novinarstvo, skupaj s tveganji, ki jih predstavljajo okoljski skeptiki in zanikalci ključnih vprašanj, kot so talne (podnebne) spremembe.
Vojne in okoljske tematike so torej novinarjem najbolj nevarne zadeve. Če smo torej hribovci prisiljeni nemočno gledati nemilosrdno uničevanja okolja - deželskega življenjskega prostora (sploh tista najbolj nesmiselno utemeljena v imenu razvoja turizma, obnove, ...), je torej jasno, zakaj se nihče ne upa poročati o problemih ... k sreči ima vsaj Messner še toliko besede, in se ne boji, da kakšno reče o cortinski "športni" neumnosti, valjenju avtomobilskih in kamionskih kolon na planine ...