V Plezalnem centru Plezarna na območju Oljarice v Britofu so v 120 let stari kleti nekdanje rafinerije uredili sodobno športnoplezalno dvorano. Namenjena je zahtevnejšim plezalcem in tekmovalcem.
Simon Šubic
Britof – Štiri leta mineva, odkar sta Tine Marenče in Janez Ziherl, nekdanji predsednik Planinskega društva Kranj in nekdanji načelnik alpinističnega odseka v društvu, na območju Poslovne cone Oljarica v Britofu odprla plezalni center Plezarna. Po dveh letih delovanja so ponudbo razširili z adrenalinsko-tematskim parkom Gibališče pod soncem, prejšnjo soboto pa so v kletnih prostorih svojega objekta odprli še novo plezalno dvorano z več kot 250 kvadratnimi metri plezalnih površin. Če je bil plezalni center doslej namenjen predvsem družinam in rekreativnim plezalcem, pa z novo pridobitvijo nagovarjajo tudi zahtevnejše plezalce, svojim in drugim tekmovalnim skupinam pa nudijo kakovosten in sodoben prostor za trening v sicer častitljivo stari kleti. Ta je namreč stara okoli 120 let in predstavlja najstarejši objekt, ki še stoji na območju nekdanje oljarice.
Po odprtju prišla korona
»Zgodba Plezarne se je začela leta 2017, ko smo opazili objekt nekdanje rafinerije na območju Oljarice in ocenili, da je primeren za postavitev plezalne infrastrukture, vključno z visoko plezalno steno, ki smo jo postavili na mestu, kjer je bil prej silos. Plezalni center smo odprli leta 2020, a smo normalno delovali le mesec in pol, nakar je prišla korona, kar nas je za dve leti precej ustavilo, tako zdaj teče šele druga normalna sezona,« je o zahtevnih začetkih Plezarne spregovoril njen direktor Tine Marenče.
A vsaka zgodba ima dve plati, danes ugotavlja Marenče. »Ob snovanju Plezarne smo se odločili, da gremo v smer družinskega plezalnega centra in temu je sledila vsa infrastruktura, ki je bila torej namenjena rekreativnemu športnemu plezanju. V zadnjih dveh letih, ko smo ustanovili tudi Športno plezalno društvo Plezarna, ki je del Planinske zveze Slovenije, pa se je pokazala potreba boljših plezalcev tekmovalcev, ki jim nismo nudili pravih plezalnih izzivov. Zato smo se odločili, da bomo klet, ki smo jo sicer nameravali urediti že od vsega začetka, namenili resnim treningom, lahko tudi reprezentančnim. Koronski leti sta nam torej omogočili čas za razmislek in odločitev, da v stari kleti skupaj z našim glavnim trenerjem in postavljavcem športnoplezalnih smeri Domnom Kolenkom uredimo plezalno infrastrukturo, ki pride prav tako našim kot drugim tekmovalcem,« je povedal.
Združili sodobno s starim
Obnova okoli 120 let stare kleti nekdanje rafinerije je bila dolgotrajna in polna izzivov, saj so med drugim želeli poudariti tudi umetnost stare gradnje, katere značilnost so opečni oboki in kamniti portali. »Mislim, da nam je lepo uspelo združiti sodobno s starinskim in da je nastal športni objekt, ki je nekaj posebnega v slovenskem merilu,« je povedal solastnik Plezarne Janez Ziherl. »Plezalna stena v kleti zdaj omogoča našim mladim plezalcem, ki tekmujejo v zahodni ligi in na državnih prvenstvih, izvedbo resnega treninga. Prvi konec tedna v marcu bomo v našem plezalnem centru prvič izvedli tudi tekmovanje v okviru zahodne lige za najmlajše kategorije,« je dodal.
Na tekmi zahodne lige bo 2. in 3. marca nastopilo okoli 450 mladih plezalcev, je napovedal glavni trener v Plezarni Domen Kolenko. »Sodelovali bodo tudi naši mladi plezalci, letos se jih osemnajst udeležuje zahodne lige, državnih prvenstev pa petnajst. Z njimi zdaj delamo že dve leti in se tudi že kažejo napredki in prvi rezultati. Pod mojim vodstvom pa so tudi tekmovalci, ki trenirajo že dlje časa, kot sta na primer sestri Teja in Tina Bobnar, ki v svojih kategorijah redno posegata po najvišjih mestih. Šestnajstletna Teja je članica mladinske reprezentance, tri leta mlajša Tina je bila letos prav tako povabljena v zbor za reprezentanco,« je pojasnil.
Športno plezanje vse bolj priljubljeno
Na vprašanje, zakaj je športno plezanje vedno bolj priljubljeno med Slovenci, Marenče odgovori, da ljudje vedno bolj ugotavljajo, da gre za zelo zabaven in dostopen šport, v katerem imamo za povrh še olimpijsko prvakinjo Janjo Garnbret. »Tisti, ki izhajamo iz alpinizma in planinstva, si dejansko nikoli nismo predstavljali, da bo športno plezanje postalo tako privlačno tudi za širšo množico. A je pravzaprav kar logično, saj lahko rečemo, da gre tudi za bazičen šport. Stroka tega sicer še ne poudarja, ampak ljudje sami ga dojemajo kot takega. Prav tako je primeren za vse starostne skupine. Plezati lahko začneš tudi v tretjem življenjskem obdobju,« je poudaril.
»Športno plezanje je zelo primeren šport za krepitev zgornjega dela telesa, kar je v današnjem času, ko predvsem mladi, pa tudi odrasli, zelo veliko presedimo pred računalnikom. Zgornji del telesa tedaj nič ne dela, pri športnem plezanju pa veliko. Kdor ima torej težave s hrbtenico zaradi sedenja, je plezanje zanj zelo primeren šport. Tudi sam sem imel težave s hrbtenico in sem jih odpravil ravno s športnim plezanjem,« ga je dopolnil Ziherl.