Včeraj smo v Primorskih novicah prebrali novico, da so bovški občinski svetniki Turizmu Dolina Soče le namenili manjkajoča sredstva in pohvalili delo v. d. direktorja, ki naj bi učinkovito zmanjševal stroške zavoda.
Janko Humar
Prebrali smo tudi konkreten primer, ki ga je navedel, in sicer je na seji povedal: »Ukinil sem rezervacijski sistem Feratel, ki je letno povzročal 40.000 € stroškov, prihodka pa nič. V petih letih je zavod zanj zapravil 240.000 €.« (citat iz objave v Primorske Novice).
Ker sem bil v času, ko sem bil direktor zavoda, sam zagovornik tega ukinjenega rezervacijskega sistema in podpisnik pogodbe s Feratelom, bi želel povedati, da navedeno ne drži. Letni stroški zakupa sistema za katere dvomim, da so se spremenili, so v času mojega mandata (do 2020) znašali 9.400 € letno. 6.400 € za licenco, 1.600 € za letne stroške podpore in servisa in 1.600 € za varno hranjenje podatkov. Spodobilo bi se, da bi v. d. pojasnil, od kod številka 40.000 €. Če je vanjo morda vključil tudi stroške zaposlenih, je potrebno povedati, da booking center TDS z vsemi programi (Feratel, Juliana , Alpe Adria Trail) zasluži dovolj, da v celoti pokrije stroške zaposlenih in še vedno pridela ostanek, ki ga je zavod vedno prelival v pokrivanje dela skupnih stroškov zavoda (ki bi jih sicer morale pokrivati občine). Feratel torej v ničemer ni obremenjeval javnih občinskih sredstev, kar bi bilo lahko za javnost edino sporno.
In tudi to, da ta rezervacijski sistem ne prinaša prihodkov, nikakor ne drži. Je pa res, da prihodki niso evidentirani v računovodskih izkazih zavoda, ker gostje stroške rezervacije poravnajo neposredno pri ponudnikih. V letu 2019 je zavod skozi rezervacijski sistem Feratel ponudnikom zagotovil za 255.576 € finančne realizacije. Iz objavljenega poročila zavoda za leto 2022 je razvidno, da so lansko leto naredili 24% več rezervacij kot v 2019, kar zagotovo pomeni več kot 300.000 € letne realizacije. Pri 9.400 € stroškov zakupa sistema je tovrstna investicija nesporno smiselna. Po logiki g. Miklaviča, ki pravi, da naj bi zavod za sistem v petih letih zapravil 240.000 € (5x40.000 je sicer manj), lahko zaključimo, da bo njegova odločitev ponudnike v Dolini Soče, ki so bili vključeni v sistem, v petih letih prikrajšala za najmanj 1.500.000 € realizacije.
Dolina Soče letno »proizvede« več kot 900.000 nočitev. Če pustimo ob strani kampe, jih ostane najmanj 550.000 takih, za katere je načeloma potrebna rezervacija. Večina rezervacij, še posebej v naši dolini, kje je hotelov malo, je danes narejenih preko on line booking sistemov, kot sta npr. booking.com ali airbnb, ki so počasi in sistematično prevzeli večinske deleže na trgu. Provizije za uporabo teh sistemov znašajo v povprečju 15%, če želimo boljše rezultate pa tudi več. In gredo v Amsterdam oz. tja, kjer imajo te korporacije svoje sedeže. Dolina Soče jim torej vsako leto nakaže 1.500.000 – 2.000.000 €. Mar se ni vredno truditi za to, da bi vsaj del tega denarja ostal v dolini, podpiral naša delovna mesta, pomagal pokrivati stroške naše infrastrukture? Eden izmed načinov je, da razvijamo svoje rezervacijske sisteme. Odločitev v. d. direktorja, predstavljena kot prihranek, je v resnici korak v povsem nasprotno smer. Lepo in primerno bi bilo, če bi o tej odločitvi še enkrat razmislili ...