Janez Pikon: Odpravim se po gozdni cesti pod Jelov vrh in Šavnik po pomrznjenem snegu, kmalu posije sonce s pogledom na vasici Nemški Rovt ter Ravne.
Vrh Bače (1273 m) pod vrhom Šavnik na razglednem delu te poti pogledam proti dolini, vidljivost je kar v redu, vidi se vse do Bohinjskega jezera in Julijske Alpe. Snežna odeja na tej višini znaša do 70 cm, na Vrh Bače so že snežne zaplate z južnim snegom. Toplota zraka je občutno višja kot na severni strani. Pogled na drugo stran sedla v Baško grapo je lep. Tolikokrat vidim ta pogled, toda vsakokrat je lepo. Spodnje Bohinjske gore, s tem tudi Vrh Bače je v času prve svetovne vojne in tudi do 40 let prejšnjega stoletja mejile z Italijo, kjer je potekala državna meja. Veliko teh sledi najdemo povsod, bunkerji in kasarne z ostanki so še danes vidni. Pogled na bunkerje v pečini, mi sproži misel, kaj vse se je tu dogajalo v času gradnje teh utrdb in bunkerjev, ko so gradili utrdbe.
Kobla z Baškega sedla in Porezen, ostanki med vojnama
Lovska družina Podbrdo si je tukaj pod pečino Vrhe zgradila lepo kočo za potrebe lova v tem predelu. Sprehodim se tudi do kasarne vzhodno, si ogledam notranjost le teh.
Ostanki med vojnama na Baškem sedlu
Kasarna že razpada, toda dobro so vidni prostori, ki so služili takratnim potrebam italijanske vojske. Pri vračanju je sneg še bolj južen, močno se predira vse do vrha sedla, tu pa je zopet pomrznjeno, ravno prav za vrnitev na izhodiščno mesto današnje poti.
Janez Pikon