Janez Pikon: Globel Žrevo je kar odmaknjeni predel na Spodnjem Goreljku, ki je poznano le starejšim domačinom, tiho zatočišče služi le še plašni divjadi. 
Nekoč planina Spodnji Goreljek na južnem pobočju prostrane pokljuške planote ohranja na gorskih travniških pobočjih še kar precej krnic. Le s težavo se ohranjajo in kljubujejo širni rasti gozdov, ki nezadržno zmanjšujejo ta zelena travniška očesa mogočne Pokljuke. V odmaknjeno in tiho globel Žrevo, (Žrelo 1248 m) zahodno na Spodnjem Goreljku (1200 m) pod Črnim vrhom (1348 m) v smeri planine Jelje (1362 m) zaidejo redki, značilno ime predela mi domačini razložijo tudi kot hitro travniško ponikalnico. Večkrat obiščem tihi in odmaknjeni svet in vsakokrat me pričakajo nova presenečenja, tukaj naj bi v davnih časih gospodaril divji mož, tako pripoveduje tudi pripovedka v časopisu Za slovensko mladost iz leta 1871.
Nekoč planina na Spodnjem Goreljku, kjer so še vedno sledi opuščenih krnic in pašnikov se zvrstijo nižje Fehtarjov rovt, višje Lazarjov rovt, grbinasti Močivnekarjov rovt, zahodno sledi globel z opazno gozdno vlako v Blažinovo konto (1295 m) na razgledne Klemenječe (1265 m) in Krucmanove konte do predela Na Gabrcu (1311 m) in mimo Poljance vse do planine Jelje.
Plašnih živali sledi, je še posebej hitro opaziti v času, ko snežna odeja prekrije skrite travnike, katerih poraščenost z mladim drevjem je še kako opaziti na grbinastem in prisojnem pobočju Pokljuke. Nižje in vzhodno na pašniku Spodnji Goreljek močan veter vleče v smeri pod vzhodnim vrhom Jeličnik (1369), ki je najvišji vrh nad vasjo Koprivnik. Gozdna vrhova loči presihajoči Mrzli potok, ki izvira na območju pokljuškega barja Šijec.
Janez Pikon