Na avstrijskem Koroškem sta znani dve vzporedni pogorji, ki ju ločuje rečica Labotnica (Lavant), ki se izliva v Labotu (Lavamund), nekoliko nad Dravogradom, v reko Dravo.
Če se peljemo iz dravograjske strani proti severu, nas z desne strani pozdravlja Golica (Koralpe) z najvišjim vrhom Velika Špajka (Gr. Speikkogel, 2140 m), z druge strani pa Planina Svinja (Saualpe) z najvišjim vrhom Ladiger Spitz (2079 m). Golico z najvišjim vrhom smo planinci z našega okolja že nekajkrat obiskali, na Svinski planini pa smo bili le enkrat. Obe pogorji sta zelo zanimivi in lahko dostopni, zato smo se odločili, da ponovno obiščemo Svinsko planino.
Zanimivo je že samo ime planine Svinja. Pravilno je Svinska planina, kajti tu so nekoč kopali svinec in potem so ime planine slabo prevedli v nemščino in je nastala iz Svinske, Svinjska planina - Saualpe. Ne glede na ime se to pogorje vleče od najsevernejšega avstrijskega kraja s Slovenci, Djekše (Diex) - na jugu pa vse do sedla Klippitztorl na severu. Kar šest ur bi potrebovali za celotno pot po grebenu tega pogorja.
Naša skupina, ki je pred leti že obiskala to planino, se je peljala do Wolfsberga in nato do Wolfberške planinske koče (Wolfsberger Hütte) na višini 1827 metrov. Potem smo se sprehodili do najvišjega vrha in spotoma osvojili še nekaj dvatisočakov. Sliši se zelo planinsko, v resnici pa smo se do najvišjega vrha povzpeli le za okoli tristo višinskih metrov. Pot je travnata in vsakih nekaj sto metrov smo se povzpeli za kakšnih petdeset metrov na naslednji vrh. Hodili smo okrog tri ure, pohodniki pa so si najbolj zapomnili brusnice, ki jih je bilo na pretek. Potem smo se vrnili in mnogi so želeli iti do sedla. Ker to ni bilo mogoče, smo se letos ponovno odločili za to planino, ki pa jo bomo večidel prehodili.
Tokrat se zapeljemo z avtobusom na sedlo Klippitztorl (1644 m), kjer je planinska koča. Od tu nadaljujemo pot po grebenu. Po dobri uri bomo na višini dva tisoč metrov in potem je pot večidel ravninska vse do najvišjega vrha Ladiger Spitz (2079 m). Sledi še dobre pol ure spusta in že smo pri planinski koči. Nekoliko nižje nas čaka avtobus. Od sedla do planinske koče je štiri ure hoje, mi pa se bomo mudili nekoliko dlje. Če še niste bili na višini dva tisoč metrov, boste tokrat osvojili kar pet vrhov nad to višino in to brez naprezanja ali skalovja. Grebenska pot vam nudi čudovit panoramski pogled. Če ste si želeli prehoditi Svinsko planino, je tokrat prava priložnost.