Primorski dnevnik, 10.08.04 – Olga Knez: Z velikimi črkami se je zapisal v zgodovino slovenskega planinstva, smučarstva, jamarstva in amaterske fotografije
ILIRSKA BISTRICA / 10. AVGUSTA
120-letnica rojstva planinca,
jamarja in fotografa B. Brinška
ILIRSKA BISTRICA - Filatelistična sekcija Primorskega numizmatičnega društvo iz Ilirske Bistrice bo obeležila 120-letnico Bogumila Brinška, rojenega 10. avgusta l884 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Domači filatelisti bodo tudi tokratno obletnico obogatili s priložnostnim poštnim žigom, ki ga bo na dan obletnice uporabljala pošta 6251 Trnovo. Žig sta oblikovala Drago Karolin in Janko Stampfel. Ta dan bo na voljo tudi poštna dopisnica PMD 120/04, za katero sta oblikovanje poskrbela Matjaž Penko in predsednik Primorskega numizmatičnega društva Vojko Čeligoj.
»Točno pred 120 leti, 10. avgusta 1884, se je v znani Brinškovi trgovski družini v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil Bogumil Brinšek. Z velikimi črkami se je zapisal v zgodovino slovenskega planinstva, smučarstva, jamarstva in amaterske fotografije. Bogumil Brinšek je bil duša »drenovcev«, skupine navdušenih planincev, ki so v desetletju pred prvo svetovno vojno postavili planinstvu višje cilje, tako z gojenjem alpinistike, zimskega planinstva kot turnega smučanja,« je pričel Brinškov opis predsednik PND Vojko Čeligoj.
Brinšek je bil izredno močan, žilav, duhovit in poln kraške trme, kar mu je v veliki meri pomagalo, da je premagoval mnoge, do tedaj še nepremagane gorske smeri v slovenskih gorah, še posebej v Kamniških Alpah, kamor se vedno znova vračal. Prav po njem se imenuje zahtevna plezalna smer v severnem ostenju Planjave - Brinškov kamin.
Bogumil Brinšek je izredno zaslužen tudi za jamarstvo na Slovenskem. S svojo planinsko druščino, v kateri sta bila še brata Jože in Pavel Kunaver, dr. Cek, Ivan Tavčar, Ivan Kovač, Ivan Micher, Albin Hrovat in drugi, so dodobra proučili mnoge jame in brezna na slovenskem Krasu, pa tudi v Istri in Hercegovini. Brinšek je postal tudi soustanovitelj in tajnik prvega slovenskega jamarskega društva leta 1910.
Zimske obiske gora so drenovci povezali s smučanjem, posebej s turnim smučanjem in z organiziranim pristopom mnogo pripomogli k razvoja smučanja na Slovenskem. Bogumil Brinšek, Rudolf Badjura in Jože Kunaver so že v zimi 1910/11 organizirali na Krvavcu prave smučarske tekme, celo tekmo med smučarji Kranjske in Primorske.
»Vse te svoje ljubezni, planinstvo, smučanje in jamarstvo je Bogumil Brinšek čudovito povezal s fotografijo za katero ga je navdušil štiri leta starejši brat Milan Brinšek. Prav v tem času do svetovne vojne je Brinšek tudi na tem področja dosegel svoj umetniški vrh. Že leta 1910 je bil med soustanovitelji prvega fotoamaterskega društva v Ljubljani in postal njegov prvi tajnik. Pripravljal je fotografske razstave, objavljal izvirne fotografske posnetke slovenskih gora v raznih knjigah in v Planinskem vestniku. Mnoge njegove fotografije predstavljajo še danes, v dobi razvite fotografske tehnike, pravo mojstrovino. Tako fotografija Triglava s Sovatne, slika Jalovca, possnetki jamarskega sveta idr. Domačini smo Brinšku in njegovemu prijatelju Rudolfu Badjuri hvaležni tudi za najstarejši znani posnetek Snežnika, posnet v snegu spomladi leta 1914. Kot tridesetletni rezervni poročnik avstro-ogrske vojske je Brinšek 15. septembra 1914 padel na južnem bojišču, kot žrtev komaj začete morije prve svetovne vojne. Njegov grob ni poznan,« je dejal Čeligoj.
Na pomembnega domačina Bogumila Brinška hvaležno spominja spominska plošča na njegovi rojstni hiši. Na plošči z imeni padlih v prvi vojni v spominskem parku je vklesano tudi ime Bogumila Brinška. Njegovo ime nosi planinska strokovna knjižnica v PD Snežnik, v njegov spomin so bile izdane planinske razglednice, občasne fotografske razstave Po poteh Bogumila Brinska, pa tudi Brinškovo brezno, najgloblje brezno na območju Snežnika, ki ga je odkrilo domače Jamarsko društvo Netopir.
Olga Knez
»Bogumil Brinšek« Dlib.
Fotografija (arhiv Vojko Čeligoj) s "podoknice" ni bila objavljena
