v prilogi zadnjega STOPa NonStop in - polno drugih reportaž, novic ter nasvetov
NonStop, priloga revije Stop, 21. septembra 2006
številka 5/2006, letnik XIII
Sicer nam prvi sneg lahko gore tudi malce zagreni, a marsikatero turo lahko načeloma mirno izvedemo do konca meseca oktobra. Ta mesec je itak najlepši, saj postane vse okoli nas odeto v zlate jesenske barve, ko suhe trave ali pa iglice macesnov pozlatijo pod svetlobo nizkega in (še) toplega sonca.
Zato naj vam opišemo nekaj manj zahtevnih planinskih grebenov, ki pa vam jih od vsega srca priporočamo (in na katere večina ljudi kar malce pozabi). Ne bodo vas pustili ne lačne ne žejne. No ja, če imamo v mislih običajne človeške potrebe, ne, če pa gledamo z očmi pravega ljubitelja gora (ali prelepih kotičkov narave), boste popolnoma potešeni.
Nad Zajezeri
Spet gre za Julijce, in to za samo osrčje TNP-ja. In za nedvomno najlepši del parka. To prelepo jesensko turo (ko macesni zarumenijo, je kot v pravljici) bi bilo najlepše začeti na planini Blato, a za vožnjo z avtomobilom po gozdni (in s tem javni) cesti na planino Blato Bohinjci zahtevajo nezaslišanih 2400 tolarjev (najdražjih 10 km v Evropi). Vsekakor se grebena obeh Zelnaric in Tičaric lotimo od koče pri Sedmerih jezerih (če je koča zaprta, stoji ob njej velik in ličen bivak) in po poti pod Prehodavci stopimo desno do sedla za Kopico. Od tam pa po stezi, ki nas vodi prek strmih trav, krenemo proti jugu, kjer vmesne vrhove osvajamo posamično. Na koncu, nad se¬dlom Vratca, se ali vrnemo proti planini Blato ali pa prek planine Ovčarija sestopimo čez Komarčo v dolino. Brez težav lahko sledimo tudi samemu grebenu, ki ni tako težak, samo turo pa izvedemo ali v enem dolgem dnevu ali dveh dneh. Vsekakor odlična jesenska tura, izvedljiva tudi še po prvem snegu, najlepša pa v sredini oktobra, ko se vsa dolina Zajezera odene v rumene barve.
