Nedelo, Helena Kocmur: V Koren Sportsu bi oživili rekreacijo otrok v naravi, naravovarstveniki in civilna družba hočejo ohraniti tivolski gozd.
Napoved tržiškega podjetja Koren Sports, da namerava v ljubljanskem parku Tivoli zgraditi pustolovski park, je sprožila burne odzive naravovarstvene stroke, zbudila se je tudi civilna iniciativa. V zavodu za varstvo narave so odločno proti takšnim posegom v tivolskem gozdu, vendar investitor Matija Koren trdi, da s postavitvijo plezalnih naprav ne bi poškodovali dreves, s ponujenimi učno-rekreacijskimi vsebinami pa bi pripomogli k razvoju otrok. Usoda tivolskega adrenalinsko-doživljajskega parka bo znana v prihodnjih dneh, ko bo odločilno mnenje podala Agencija RS za okolje.
Čeprav podjetje Koren Sports še ni pridobilo vseh dovoljenj, je konec minulega leta na drevesa v parku Tivoli že začelo montirati lesene podeste, na katere naj bi pritrdili plezalne in akrobatske naprave. Teh so po besedah Matije Korena prvotno načrtovali 115, zdaj jih nameravajo postaviti od 60 do 80. O domnevno nedovoljenih posekih dreves in nameščanju plezalnih naprav na debla so tudi Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) opozorili mimoidoči sprehajalci. Kakor pojasnjuje Vesna Juran, vodja ljubljanske enote zavoda za varstvo narave, so o delih v gozdu nemudoma obvestili Inšpektorat RS za okolje in prostor. Ta je že novembra lani uvedel inšpekcijski postopek, in ker si družba Koren Sports, d. o. o., za izvedbo posega v naravo na zavarovanem območju krajinskega parka ni pridobila soglasij oziroma dovoljenj, ki jih predpisuje zakon o ohranjanju narave, so pravno osebo kaznovali z globo 4172,93 evra, njeno odgovorno osebo pa še z 208,65 evra, so nam pojasnili na inšpekciji. Investitorju so prepovedali nadaljevanje del, dokler ne pridobi predpisanih dovoljenj.
Kaže, da adrenalinski park v Tivoliju med okoljskimi strokovnjaki nima veliko privržencev, zato je vse manj verjetno, da bo Koren Sportsu uspelo pridobiti naravovarstveno soglasje, ki ga izdaja Arso. Tam so nam pojasnili le, da so konec januarja na ustno obravnavo povabili predstavnike vseh vpletenih (tudi MOL) ter da odločitve glede izdaje naravovarstvenega soglasja ne želijo prejudicirati. Na zavodu za varstvo narave so trdno odločeni, da takšen poseg v parku, ki je opredeljen kot zavarovano območje, ni sprejemljiv. Postavitev adrenalinskega parka je med drugim v nasprotju z varstvenim režimom odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost. Tretja in četrta točka varstvenega režima zavarovanega območja prepovedujeta kakršno koli uničevanje in poškodovanje drevja in grmovja ter uničevanje podrasti. In ker bi tak poseg negativno vplival na kvalitete, zaradi katerih je to območje zavarovano, zavod tržiškemu podjetju ni izdal pozitivnega mnenja. Kot alternativno možnost so predlagali Golovec, saj je tam veliko območij, ki niso zavarovana. Tudi na zavodu za varovanje kulturne dediščine so Korenu namignili, naj prouči možnosti, da bi plezalni park umestili na primernejšo lokacijo, v bližino Mosteca ali živalskega vrta. Hkrati so mu pred izdajo soglasja postavili stroge pogoje: plezalni park je nedopustno kakorkoli omejevati ali ograjevati, njegova površina mora ostati popolnoma prehodna in dostopna vsej javnosti, dopustna je le namestitev naprav, ki ne povzročajo nikakršnih potencialnih poškodb na drevesih ali gozdni površini in so tudi odstranljive brez poškodb, nedopustni so kakršni koli gradbeni posegi ali spreminjanje konfiguracije terena, generiranje motornega prometa ali spreminjanje funkcije površine.
Tematskemu parku v Tivoliju nasprotuje tudi skupina občanov. Kakor nam je pojasnila Jana Kranjec Menaše, predstavnica Civilne iniciative za Tivoli, so na MOL in pristojne ustanove že naslovili protestno pismo. Ljubljančani, ki vsak dan obiskujejo park, namreč menijo, da je izbrana lokacija povsem neprimerna za adrenalinski park, saj bi bil ob glavni, najbolj priljubljeni sprehajalni poti, obdani s starimi bukvami. »Ljudje hodimo v Tivoli zaradi miru in narave, in ne zaradi adrenalina. V zaščiteni krajinski park taka ponudba ne sodi, poleg tega je park Tivoli še preveč živahen, zato ne potrebuje oživitve take vrste,« pravi Jana Kranjec Menaše. »Ljubljančani smo zelo žalostni in hkrati jezni. To lahko trdim v imenu velike večine ljudi, ki tja redno zahajamo. Kdor želi otrokom bolj približati naravo, naj to stori na drugih lokacijah, ki niso tako zaščitene in priljubljene. Na Golovcu, denimo,« pravi sogovornica. In dodaja: »Tivoli želimo ohraniti tak, kot je, saj je neprecenljive vrednosti, da se lahko iz središča mesta v nekaj minutah umaknemo v neokrnjeno naravo.«
Odklonilno mnenje do postavitve adrenalinskega parka v Tivoliju ima tudi profesor gozdarstva dr. Boštjan Anko, ki je odločno prepričan, da »tak park v Tivoli ne sodi«. »Če naj bi bil adrenalinski park v resnici namenjen rekreaciji, in ne gospodarski naložbi, ki erodira gozdni prostor, je treba vedeti, da poznamo mnogo vrst rekreacije, ki pa so lahko med sabo popolnoma nezdružljive. Večina ljudi hodi v gozd po mir, lepoto, čist zrak, 'odklop'. Bližina takega gozda središču mesta je gotovo ena nespoznanih in nepriznanih prvin kakovosti življenja v Ljubljani, ne pa zamujena poslovna priložnost. Če kdo v resnici želi nekaj storiti za rekreacijo Ljubljančanov, naj poskrbi, da se bo vsaj v gozdovih znotraj krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib gospodarilo na način, ki jih bo približeval idealu parkovnega gozda.«
Kakor še pojasnjuje Anko, ni nasprotnik takih »tematskih« parkov, zagotovo pa je proti njihovi postavitvi v krajinskem parku v neposredni bližini mesta: »Kot gozdar vidim v takšnih posegih fizično in idejno degradacijo gozda.« Bukov gozd, v katerem naj bi Koren Sports postavil adrenalinski park, je po Ankovi razlagi razmeroma redek sestoj velikih, starih dreves. Kot pravi, je čistih bukovih sestojev v fazi debeljaka v gozdnogospodarski enoti Ljubljana zelo malo, poleg tega ima tak gozd izredne estetske kvalitete in je zanimiv tudi z vidika ohranjanja biotske pestrosti, kot življenjski prostor duplarjev (žoln, detlov ...). Zaradi gostote obiska in poseganja v naravo pa bi bilo naravno okolje zagotovo prizadeto, meni strokovnjak.
V Koren Sportsu so, nasprotno, prepričani, da bi z ureditvijo tematskega parka, v katerem bi se otroci rekreirali in hkrati spoznavali naravo, celo preprečili neorganizirano škodljivo pohajanje po gozdnih »črnih« poteh, saj bi na tem (neograjenem) območju med napravami uredili lesene poti. Matija Koren priznava napako, ker so začeli postavljati naprave pred pridobitvijo naravovarstvenega soglasja Arso, vendar, trdi, sploh niso vedeli, da ga potrebujejo, so pa pridobili kulturnovarstveno in vodno soglasje ter soglasje zavoda za gozdove. V mestni upravi dogodkov v zvezi s postavitvijo adrenalinskega parka v Tivoliju ne želijo komentirati, saj nočejo vplivati na odločanje Agencije za okolje, je pojasnil podžupan Jani Möderndorfer.