o pomenu naravoslovne fotografije za TNP, hkrati utemeljil razstavo magična narava 2022
Mirko Kunšič
Kranjčan, Aleš Zdešar, geolog in vodja oddelka za prostor v TNP, je z večernim predavanjem, o pomenu naravoslovne fotografije za park, navdušil.
Vse, ki so prišli na odprtje razstave, Magična narava 2022, je s fotografijami sprehodil, od davnega leta 1871, ko je ameriški fotograf dokazal, da ima fotografija moč spreminjati svet. Takrat so ameriški kongresniki zakonsko zavarovali svoj prvi park.
Letos mineva 100 let od nastanka Alpskega varstvenega parka, predhodnika TNP in prvega zavarovanega območja v Sloveniji. Leta 1980 so, pred glasovanjem v takratni skupščini SRS razstavili fotografije območja zavarovane narave v TNP, da bi prepričali odločevalce. Ni jim uspelo, župani so glasovali proti. Takratna podpredsednica skupščine, Marija Zupančič - Vičar je poklicala župane na zagovor. Naslednje leto so glasovali za sprejem zakona. Vičarjeva je bila kasneje, od leta 1988 - 1992, direktor TNP.
Fotografija je Alešu Zdešarju strast in ljubezen. Povedal je, kako je pred leti vodil projekt, poklon legendarnemu Jaku Čopu. Še s 15 slovenskimi fotografi so, na digitalni način zapisovali iste motive, kot jih je Jaka Čop, nedvomno največji foto poet Julijskih Alp. Ugotovili so, da je največja sprememba povsem drugačen način življenja.
O fotografiji Aleš govori spoštljivo. Taka je tudi že šesta mednarodna razstava naravoslovne fotografije, Magična narava 2022. Na ogled je v prostorih TNP na Bledu. 209 fotografov je poslalo štiričlanski žiriji, dva Slovenca, Italijan in Norvežan, blizu tri tisoč (3000) fotografij. Ti so v šestih kategorijah izbrali zmagovalce in nato razglasili, da je najboljšo fotografijo poslal Mike Korostelev iz Rusije, slovenski naravoslovni fotograf 2022 pa je Gorazd Golob.
Za Zdešarja je fotografija meditacija, strast, ustavljanje časa. Fotografijo enači z glasbo, zanj je zvok svetloba. Tudi zato ne mara bliskavice, filtrov in studijev. V letih ustvarjanja je začutil, da so tudi drevesa v gozdu enakovredna in da je vse med seboj povezano.
“Fotografija ni samo moja. Preveč je pri tem egoizmov in premalo zavedanja, da je moja tudi vaša, del mene in celote. In naštel ljudi od katerih se je učil; Miheliča, Freliha, Jeseničnika, Tometa, Hodaliča…..
Zanimivo predavanje pa sklenil, z zame še nevidenim "portretom" bohinjske Sfinge z mečem, ki da čuva zaklad v Kraljestvu Zlatoroga.
Meni se je zazdelo, da bi lahko Sfinga dovolila tudi današnjemu predavatelju, če bi bilo nujno, da poprime za ta meč…..