Bojan Ambrožič: Na Begunjščico, sploh pa na Roblek, sem tekel že neštetokrat. Tako, da bi bilo opisovanje takih rutin samo po sebi popolna izguba časa in pa še huje -
nespoštljivo dolgočasenje vseh tistih, ki me s pridom berete. Razloga, da je vredno, da spet pišem o Begunjščici pa je to, da sem na njena kamnita pobočja odtekel z geološkim kladivom v nahrbtniku.
Sprva sem klel: "Kaj mi je to treba to težo tovoriti?!" Potrpi, saj si si sam to domislil!
Kljub temu da sem se počutil odlično, sem tekel slabo in si na Robleku pridelal že kar devet minut zaostanka za svojim najboljšim časom.
Amonit vrste Hildoceras bifrons na najdišču
Potem pa sem šel iskat srečo s fosili. Begunjščica je nastala skupaj z ostalimi Karavankami v času miocena, ko se je velika narivna gmota imenovana Košutin pokrov narinila na starejše permske kamnine. Kamine, ki sestavljajo Begunjščico so nastale v globokem morju v spodnji juri. To so dokazali s številnimi najdbami amonitov, ki so organizmi značilni za abisal. In prav te sem sklenil tudi jaz poiskati. Že nekajkrat sem poskusil, vendar sem bil do sedaj vedno brez uspeha.
Tokrat pa sem potreboval le nekaj minut, da sem našel prvega. Kar nisem mogel verjeti kako je bil lep. Nahajal se je le meter in pol od dobro uhojene poti, varno skrit v skali obrnjeni proč do poti. Tudi jaz sem ga gotovo že nekajkrat zgrešil. >> Amoniti na Begunjščici