Pošta Slovenije: Baltazar Hacqet, naravoslovec - 200 let smrti
Baltazar Hacquet (1739/40–1815)
Bil je rojen v Franciji, na Kranjsko je prišel 1766 za rudniškega ranocelnika v Idrijo. 1773 se je preselil v Ljubljano, kjer je imel različne službe, od profesorja na babiški šoli, predavatelja kemije do tajnika Družbe za poljedelstvo in koristne umetnosti.
Poleg tega ga je zanimala še vrsta drugih področij: geologija, paleontologija, botanika, etnologija in tudi slovenski jezik. Bil je neutruden popotnik in gorohodec, predstavnik razsvetljenstva in fiziokrat, ki si je prizadeval za izobrazbo in se boril proti
ljudskemu praznoverju in pobožnjakarstvu. Objavil je okoli 140 strokovnih člankov in razprav ter najpomembnejše delo v štirih knjigah »Oryctographia carniolica ali Fizikalni opis Kranjske in sosednjih dežel« (1778–1789) v nemškem jeziku.
Razen Kranjske je prepotoval glavna evropska gorovja, vzpel se je na Veliki Klek (Grossglockner) in bil kot drugi na Triglavu, obiskal je velik del Balkana, Srednje in Vzhodne Evrope. Sestavil je litološko-hidrografsko karto Kranjske s krajevnimi imeni izključno v slovenščini, saj se je štel za Kranjca in Slovana. Bil je prvi, ki je opisal dolomit in podpiral trditev, da je raztapljanje apnenca najpomembnejši dejavnik na krasu. 1787 je zapustil »pobožnjakarske in neuke Kranjce« in postal profesor na Univerzi v Lvovu.
Andrej Kranjc