Uroš Radosavljević: ... v Paklenici
Za vikend sva se (prvikrat) navezala z Marinko in planirala zariniti v Mosoraško.
Najprej sva plezala
Klin. Hotela sva se na džentlmenski način znebiti gužve Zuride in bližnje kompanije, tako da sva ju speljala v napačno smer, tako da sta morala abzajlati. Misija uspela!
Po enostavni prečnici sva plezala
Mosoraško (jeej).
Mosoraška je vrnila udarec (no, v bistvu ga je
Čujo) s svojo smerjo
Besmrtnici. Valda sva falila, ne vem sicer zakaj nama ni potegnilo, da očitna linija svedrov v 4b cugu v
Mosoraški ne obstaja. Kakorkoli ... evo nas v detajlu
Besmrticev. Nekoliko (no ja, tukaj res lirično pretiravam) težje od predvidenega 4b, ampak sva zmogla in to brez težav - čestitke Marinki za bojevitost!
Po dveh težkih cugih naprej me je čakala še zajeda. Vnaprej sva se zmenila, da jo zlezem jaz; pa sem šel. Bilo je sicer naporno, ampak lušno. Za prvo snidenje z
Mosoraško bi rekel sam pri sebi - dobra aproksimacija, naslednjič pa zares