Brez dlake na jeziku (če pa so, jih sproti izpljunem).
Moj najhitrejši sestop s Triglava: samo odprl sem oči in se zbudil v domači postelji.
Imel sem srečo. Med hojo v gore sem se naučil še kaj drugega kot hoditi v gore.
Pogosto sem hodil k njej in jo nagovarjal, ona pa se ni hotela niti za malo spremeniti, ta gora. Dolga je bila pot do ugotovitve: spremenim lahko samo sebe.
Ali kdo hodi v gore in misli, da bo s knjigo o svoji hoji spremenil svet? Z resnico se še da spremeniti pogled na ta svet, s prikrojitvijo pa le pogled nase.
Preorali so kilometer planinske poti. Zakaj ne protestiram zaradi novih kvadratnih kilometrov asfalta, s katerim dušijo Zemljo?
Krepko so povečali planinsko kočo. Ostajam nem, čeprav rastejo novi tisoči kubičnih metrov betonskih nakupovalnih središč.
Kakšno vrednost ima z nedotaknjenih gora razgled na ravnine, polne betona in asfalta? Pogled na prekrasne vrtove bi bil zelo lep.
Iztok Snoj