Primorske novice, 14.08.06 – Veronika Rupnik: Brezno Bogumila Brinška
Primorske novice, ponedeljek, 14. avgusta 2006
ILIRSKA BISTRICA ► Bistriški jamarji raziskujejo najgloblje nealpsko brezno - Društvo doslej registriralo 64 jam Bistriški jamarji si želijo globlje
Brezno Bogumila Brinška so jamarji iz bistriškega Jamarskega društva Netopir poimenovali najgloblje doslej odkrito jamsko brezno na tem območju, ki je obenem tudi najgloblje nealpsko brezno v Sloveniji. Zaradi zahtevnosti ga raziskujejo že 15 let. Spust pod 506 metrov je zgolj še vprašanje časa. Oziroma vremena.
"Pogledamo v globino. Sij naših svetilk ne dotiplje dna. V nas zija taka tema, kakršna je verjetno samo v peklu," v dnevniškem zapisu o odkrivanju brezna piše predsednik društva Radivoj Šajn. V tem "brezkončnem vertikalnem tunelu" so tudi ob zadnjem spustu konec julija obstali v globini 506 metrov. Ko jim bo vreme dopuščalo, nameravajo še globlje, saj predvidevajo, da jih do vode loči še najmanj 100 metrov.
Prevladujejo navpična brezna
Brezno, ki na 1180 metrih nadmorske višine globoko v Snežniškem pogorju leži tik ob meji s Hrvaško, so v spomin na začetnika jamarstva na Bistriškem, znanega alpinista in fotografa, poimenovali Brezno Bogumila Brinška. Odkar jim je pred 16 leti vhod vanj pokazal gozdar
Izidor Kovačič, zmeraj globlje postavljajo nova pritrdišča in vrvi, vrtajo in razbijajo, iščejo nove prehode, se v mrazu in prepihu prebijajo skozi ožine. "Prvi meter grem po trebuhu z nogami naprej, nato se počasi sukam na bok in za 90 stopinj v desno, nato se obrnem nazaj na trebuh in se spustim približno meter navzdol ...," o zahtevnosti podviga v svojem dnevniku še piše Šajn.
Kras je na tem območju precej drugačen od tistega, ki smo ga vajeni iz Postojnske in podobnih, za turistične obiske urejenih jam. Prevladujejo navpična brezna, kapniške gmote so, razen v okolici Podgrada, redkost. Najmočneje zasigano jamo so odkrili na vojaškem poligonu pri Baču, kjer pa je ogromno kapnikov verjetno prav zaradi eksplozij polomljenih.
Registrirali 64 jam
"Naša prva naloga je raziskovanje in ohranjanje jam takih, kot so. Druga naloga je osveščanje ljudi, da vanje ne smejo metati odpadkov, zlasti nevarnih, jame so namreč naravni zbiralniki pitne vode in to vodo pijemo," pravi predsednik Šajn. Kljub temu, da se zadnje čase zavest med ljudmi povečuje, je društvo izpeljalo že kar nekaj odmevnih očiščevalnih akcij. Bolj onesnažene so po njihovih opažanjih dostopnejše jame ob cestah.
Društvo, ki šteje 31 članov in eno članico (že v jeseni bodo za nove navdušence organizirali tečaj), kot samostojno deluje 15 let, čeprav njegove korenine segajo že v leto 1972. Doslej je registriralo 64 jam (v celotni ilir-skobistriški občini jih je registriranih 340), v izdelavi je deset registracij, približno 100 odkritih jam pa na načrte in zapisnike še čaka. Kot pravi član Tone Delost, jim pri raziskovanju pomagajo tudi načrti, narisani še v času italijanske okupacije regije. Italijanska država je namreč zahtevala sistematično popisovanje jam, jamarje pa plačevala po vsakem novem odkritem metru, zato je zanesljivost njihovih načrtov seveda vprašljiva.
VERONIKA RUPNIK