Primorski dnevnik - : ... dobil spominsko obeležje? GORICA - Svetniško vprašanje
Valentin Stanič bi si v Gorici zaslužil spomenik. Na to opozarja Marilka Koršič, načelnica SSk v goriškem občinskem svetu, ki je na včerajšnji seji s tem v zvezi vložila svetniško vprašanje. Dobra priložnost za postavitev kipa ali spominske table, meni Korsičeva, bi bila 200. obletnica Staničevega prihoda v Gorico, ki poteka letos.
»Ena izmed osebnosti, ki so v prehodu iz 18. v 19. stoletje zaznamovale Gorico, je bil Valentin Stanič, po katerem je poimenovano parkirišče za današnjim licejem Gabriele DAnnunzio v Ulici Brass. Rodil se je leta 1774 v Bodrežu pri Kanalu ob Soči.
Bil je človek izredne duhovne in fizične moči. Bil je odličen duhovnik, vzgojitelj, učitelj, pevec, pesnik, pisatelj, tiskar, knjigarnar, strokovnjak za kmetijstvo, mizar, kovač, zidar, naravoslovec, alpinist, zdravstveni izvedenec in velik človekoljub. V Gorico je prišel pred 200 leti, in sicer 26. julija 1819. Bil je pobudnik ustanovitve gluhonemnice in je dosegel, da so jo leta 1840 tudi odprli. Od takrat je skoraj ves čas posvetil nesrečnim otrokom, se naučil jezika za gluhoneme, jih spremljal na izlete ter jih neprestano zabaval in učil. Prav pri obnavljanju gluhonemnice v Semeniški ulici, stavbe, ki napol skrita za zanemarjenim parkom stoji še danes, se je leta 1847 smrtno ponesrečil pri delu,« župana in odbornike opozarja Korsičeva in izpostavlja, da je bila za Gorico izreden dogodek tudi ustanovitev društva proti trpinčenju živali, za katero se je leta 1846 po zgledu podobnih društev v Evropi zavzel ravno Stanič. »Bilo je to prvo tako društvo v avstro-ogrski monarhiji in prvo društvo za varstvo živali na današnjih italijanskih tleh. Pomisliti moramo, da je bilo takrat običajno ravnati z živalmi kruto in nečloveško, tako pri kmečkem delu kot v klavnicah. Teleta in drobnico so zvezali in z glavo navzdol peljali v klavnico. Za vzgojo ljudi in predvsem šolske mladine proti takemu ravnanju je Valentin Stanič uredil priročnik v treh goriških jezikih - nemščini, slovenščini in italijanščini - ter ga delil med ljudi,« poudarja načelnica SSk in dodaja, da je bil Stanič tudi pionir modernega alpinizma, ker je začel prvi opravljati vzpone sam brez vodnika in tudi v zimskih razmerah. »Na Bavarskem so mu v hvaležen spomin postavili veliko ploščo z reliefom pri zavetišču pod vrhom Watzmanna - Mittelspitze, ki ga je prvi osvojil leta 1800. Na plošči je napis tudi v slovenščini, čeprav daleč od ozemlja, naseljenega s Slovenci,« navaja Marilka Koršič, ki se ji zdi neverjetno, da nima ta veliki mož v Gorici, kjer je živel skoraj 30 let, niti ene spominske plošče, kaj šele kipa.
»Ali ne bi bilo primerno ob 200-letnici Staničevega prihoda v Gorico pomisliti na postavitev spominskega obeležja? Postavili bi ga lahko v Semeniški ulici pred nekdanjo gluhonemnico ali pa v Spominskem parku, kjer je bil pokopan na takratnem pokopališču,« predlaga Marilka Koršič.